Dvorezni meč odklopa in krajšega delovnika

Ste pozno zvečer prejeli šefovo elektronsko sporočilo ali klic ali ste že v nedeljo dobili v svoj elektronski nabiralnik novo nalogo? Če bi delali v Franciji, v podjetju z več kot 50 zaposlenimi, bi takšno sporočilo lahko preprosto ignorirali in nanj odgovorili šele zjutraj ali v ponedeljek. Nova francoska delovna zakonodaja od vseh srednje velikih in velikih podjetij namreč zahteva, da se skupaj z zaposlenimi dogovorijo o omejevanju uporabe z delom povezane tehnologije zunaj delovnega časa. Torej zvečer, med vikendi in prazniki ter med dopustom. S tem naj bi zmanjšali stres, ki so mu izpostavljeni zaposleni.

Ozaveščanje, ne zakoni

Za ta ukrep so se odločili, ker pričakovanje, da bodo zaposleni preverjali in odgovarjali na to pošto tudi popoldne in zvečer, v resnici pomeni, da delajo nadurno delo, za katerega niso plačani. Prav tako jim je s tem kratena pravica do počitka. Kljub temu so nekateri delodajalci zakon kritizirali, češ da poslujejo tudi s tujino v drugih časovnih pasovih, kjer jih bodo tovrstne omejitve zelo ovirale.

Nekatera francoska podjetja pa so zaposlenim prepovedala uporabo službenih telefonov v prostem času, še preden je zakon začel veljati, druga pa ponoči onemogočijo delovanje elektronske pošte. V spletni trgovini Price Minister iz Pariza so na primer uvedli petke brez e-sporočil. Vodstvo podjetja je prepričano, da je problem treba reševati z ozaveščanjem in ne s sprejemanjem zakonov.

Čeprav je Francija med prvimi državami, ki orjejo ledino pri zajezitvi nenehne elektronske povezanosti zaposlenih s svojim delodajalcem in službenimi obveznostmi, zamisel ni nova. Že pred štirimi leti so brazilski parlamentarci izglasovali novo delovno zakonodajo, ki določa, da se uporaba službene e-pošte zunaj rednega delovnega časa šteje kot nadurno delo in mora biti temu primerno tudi višje plačano. Namen je bil ozaveščati delodajalce, da imajo zaposleni tudi zasebno življenje.

Službeni mobilni telefon ostane na recepciji

Uspešna podjetja so se začela zavedati, da neprestano namenjanje pozornosti službenim obveznostim za njihove kadre v resnici pomeni tveganje za izgorelost in da to stanje nikomur ne koristi. Več uspešnih nemških podjetij, med njimi BMW, Volkswagen in Deutsche Telekom, je tako uvedlo prepoved klicanja in pošiljanja elektronske pošte zaposlenim zunaj delovnega časa, v kanadskem BlackBerryu pa zaposleni takrat elektronskih sporočil sploh ne morejo prejemati. Podobna je bila tudi Googlova akcija na Irskem, ko so morali zaposleni pred odhodom domov pri recepciji oddati vse službene naprave.

Večjo storilnost in motivacijo za delo po nekaterih državah želijo dvigniti tudi s krajšanjem delovnega časa. Foto: Shutterstock

Nemški avtomobilski proizvajalec Daimler je šel še korak naprej. V programih za e-pošto imajo poleg standardnega načina pošiljanja povratnic o odsotnosti tudi možnost, da se pošta, ki jo prejemajo med odsotnostjo, samodejno briše. Pri Volkswagnu pa službeni strežniki prenehajo pošiljati prejeto elektronsko pošto na službene pametne telefone zaposlenih pol ure po izteku delovnega časa in jo znova začnejo pošiljati pol ure pred začetkom. Izjeme so le vodilni, ki morajo biti ves čas dosegljivi in so temu ustrezno tudi plačani.

Krajši delovnik – večja storilnost, a tudi stroški

Večjo storilnost in motivacijo za delo po nekaterih državah želijo dvigniti tudi s krajšanjem delovnega časa. Zaposleni imajo tako tudi več časa za svoje osebne stvari. V Franciji so leta 2000 skrajšali delovnik na 35 ur na teden. A ni bila prva evropska država, ki se je odločila za ta korak. Prva, ki je delovnik spustila na tedenskih 30 delovnih ur in ima tako s povprečjem 30,4 delovne ure na teden najkrajši delovni čas v Evropi, obenem pa dolgoročno brezposelnost nižjo od šest odstotkov in povprečno mesečno bruto plačo 3910 evrov, je bila Nizozemska.

Zaposleni v Toyotinih servisnih centrih v Göteborgu pa že 13 let delajo šest ur na dan. Za to so se odločili zaradi nezadovoljstva strank z dolgimi čakalnimi vrstami, nezadovoljni pa so bili tudi zaposleni, saj so bili nenehno pod stresom, posledica tega pa so bile številne napake. Uvedli so dvoizmensko delo in s tem podaljšali delovni čas. Kot povedo zaposleni, v šesturnem delovnem času naredijo enako, lahko tudi več, kot so prej. Podjetje posluje bolje, tako stranke kot zaposleni, ki se jim s skrajšanjem delovnika plača ni spremenila, pa so bolj zadovoljni.

Znan je primer göteborškega doma za starejše, kjer so leto dni testirali šesturni delovni čas, ki je sicer pokazal veliko prednosti. V drugi bolnišnici so zaradi skrajšanja delovnika število zaposlenih z 89 povečali na 105. To je pomenilo približno dodatnih več kot 100.000 evrov za plače, a bolniških dopustov praktično ni bilo, zdravniki in sestre so bili učinkovitejši. Kot pravijo na Švedskem, o vsesplošni uvedbi šesturnega delovnika za zdaj ne morejo razmišljati, ker bi zaradi povečanja stroškov z novo zaposlenimi država postala manj konkurenčna.