Inkasanti so zgodovina, odčitovalci stanja števcev v zatonu.

Aleksander Rautović ima na terenu dlančnik, ki je v 11 letih dobil številne funkcije in izgubil veliko teže.

Objavljeno
08. maj 2018 12.00
Posodobljeno
08. maj 2018 14.15
Aleksander Rautović dopoldne obišče objekte, kjer so števci na javnih površinah, popoldne, ko se ljudje že vrnejo iz službe, pa potrka na vrata gospodinjstev. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Milka Bizovičar
Milka Bizovičar
Aleksander Rautović je v Elektru Ljubljana, distribucijski enoti Ljubljana mesto, eden od treh redno zaposlenih popisovalcev števcev, pri delu jim po potrebi pomaga tudi nekaj študentov. Od približno 340.000 merilnih mest, ki so v distribucijskem sistemu Elektra Ljubljana, jih še približno 290.000 ni opremljenih s števci, ki bi omogočali daljinsko odčitavanje porabe električne energije. Nekateri uporabniki stanje števca vsak mesec sproti sporočajo sami, drugi plačujejo pavšalno ceno s poračunom vsakih 12 mesecev. V obeh primerih pa dejansko stanje števca preverjajo popisovalci na terenu.

»Prvo leto v tej službi se predvsem učiš. To pomeni, da spoznavaš teren, ljudi, ki te morajo spustiti v hišo ali stanovanje, če števec ni zunaj objekta, včasih je merilno napravo treba tudi poiskati, saj stanovalci ne vedo nujno, kje sploh je. In spoznavaš tudi pse, ki so naša kar precejšnja skrb,« Rautović predstavi posebnost dela, ki ga opravlja 11 let. Zadnje tovrstno srečanje s psom pred kratkim in še katero v preteklosti je z veliko sreče, po zaslugi debelih oblačil, preživel brez praske.


Od 100 do 200 odčitkov v osmih urah


Območje, ki ga s sodelavci prečesavajo osem mesecev na leto – poleti in decembra števcev ne popisujejo –, je razdeljeno na osem delov, vsak opravlja delo na svojem. Ko začne popisovati, vsak dan odda od 100 do 200 odčitkov, potem gre čedalje počasneje. Na začetku cikla normo tako kar precej presega, kar mu pride prav kasneje, saj je nekatere stranke res težko ujeti doma.



»Zdaj že točno vem, kje je v kakšnem objektu števec, pri kateri stranki bo potrebna kakšna beseda več, da me bo spustila do njega. Če gre vse, kot je treba, za to, da na enem mestu opravim delo, potrebujem nekaj sekund. Predvsem starejši si včasih želijo tudi malce poklepetati in, seveda, ljudje smo si različni, kdo tudi strese name jezo, ker sem pač ravno tam,« Rautović spregovori tudi o negativni plati svojega dela. O tem so se tudi izobraževali, tako da zdaj lažje prepoznajo, katerih strank ni vredno prepričevati, da bi jim omogočile opraviti delo. Največ časa porabi pri strankah, ki so zamenjale dobavitelja električne energije. »Žal ljudem ponavadi ne pojasnijo, da omrežje in opremo še vedno vzdržuje naše podjetje, tudi če zamenjajo dobavitelja,« pove Rautović.
 

Malo sprememb zaradi tehnologije


Koliko se je zaradi sodobnih tehnologij in avtomatizacije spremenilo njegovo delo? Ne prav veliko, pravi. Razen ročnega računalnika, s katerim si pomagajo, in dodatne funkcije. »Prvi ročni računalnik, ki sem ga pred 11 leti dobil v roke, je tehtal približno kilogram. Danes je naprava težka kakšnih 300 gramov, ima čitalnik črtne kode, vgrajen GPS, na njej si lahko iz zraka pogledam objekt, kjer je določen števec, kar zelo poenostavi iskanje stavb, ima tudi fotoaparat, tako da stanje števca lahko fotografiramo in imamo tudi dokaz, če na primer stranke ne verjamejo izračunu porabe,« pove Rautović.

Jakob Pavlin, vodja oddelka za uporabnike v distribucijski enoti Ljubljana mesto v Elektru Ljubljana, pa doda, da so prve ročne računalnike uvajali že na začetku 90. let, prej in do leta 2002 pa so popisovalci podatke vpisovali ročno, na sezname.

Kakšnih deset let prej so se v zgodovino vpisali inkasanti, ki so iz meseca v mesec preverjali stanje na števcih in na kraju samem naredili obračun, uporabniki pa so porabo elektrike plačali kar njim. V Elektru Ljubljana je bilo približno 80 inkasantov, pove Pavlin, poklic, ki ga opravlja Rautović, pa najkasneje leta 2025 ne bo več potreben, saj evropska zakonodaja določa, da morajo imeti do takrat vsi števci možnost daljinskega odčitavanja.

»Takrat se bom že lahko upokojil, če ne bo kakšnih večjih sprememb v pokojninskem sistemu,« avtomatizacija Rautovića ne skrbi, kot ga tudi ni strah, da bi do takrat zmanjkalo dela. Števce je treba tudi menjati, ker jim poteče rok trajanja ali se pokvarijo, odpravljati je treba napake in podobno. To dela že zdaj, kadar ne popisuje stanja. Še preden bodo šli v pozabo odčitovalci, pa se bo to zgodilo še enemu profilu zaposlenih. To so monterji (izterjevalci), ki zdaj fizično hodijo odklapljat elektriko, kadar ne gre drugače. Najnovejša generacija števcev, ki jih vgrajujejo zadnjih nekaj let, ima vgrajen daljinsko voden odklopnik, tako da zaposleni lahko to naredijo kar iz pisarne.