Izdajanje obrazcev A1 bo po novem zakonu premišljeno

Evropsko potrdilo o socialnem zavarovanju je mogoče dobiti brez preverjanja, ali podjetje sploh posluje pri nas, ali ima odprt račun in ali je kršilo delavske pravice.

Objavljeno
31. marec 2016 14.28
Posodobljeno
05. april 2016 08.00
rsi*MNENJA /SOBOTNA
Sandra Hanžič
Sandra Hanžič

V enomesečni javni obravnavi je bil predlog zakona o napotitvi delavcev na delo, ki so ga pripravili na ministrstvu za delo. Napoteni so tisti delavci, ki jih delodajalec za časovno omejeno obdobje napoti v državo, kjer ponavadi ne delajo.

Razlogov za pripravo zakona je bilo več. Država mora do sredine junija v pravni red prenesti določbe evropske direktive in spremembe uredbe o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg (IMI).

Poleg tega je želelo ministrstvo »zajeziti zlorabe, ki se dogajajo, in zagotoviti večjo zaščito napotenih delavcev«.

Preprečiti slamnatim podjetjem, da bi napotovala delavce

Najbolj problematični pri tem so obrazci A1, evropska potrdila o socialnem zavarovanju, ki so glavni pogoj za napotitev delavca, in se izdajajo brez preverjanja, ali prejemniki izpolnjujejo pogoje (ki so določeni z uredbo) za to.

Prav tako se ne preverja drugih pogojev, ki bi na primer kazali na dejstvo, da gre za t. i. slamnata podjetja (ki v Sloveniji ne opravljajo dejavnosti) ali pa za podjetja, ki so že večkrat kršila delavske pravice. Napotovanja takšnih delodajalcev želijo ustaviti.

V predlog zakona so zato zapisali pogoje napotitve na delo v Slovenijo in obveznosti tujih delodajalcev ter tudi obratno.

Tako se je med pogoji znašlo tudi to, da mora delodajalec, ki napotuje, v matični državi poslovati vsaj tri mesece, da so bili pri njem vsaj šest mesecev za polni delovni čas zaposleni vsaj trije delavci, da število napotenih delavcev ne presega 70 odstotkov vseh zaposlenih.

Posebej so se posvetili izdajanju obrazcev A1, obveznem dokumentu pri napotitvi, ki ga bodo po sprejetju zakona izdajali bolj previdno.

Inšpekcijski nadzor

Predlog se osredotoča tudi na večji nadzor – ureja določbe o sodelovanju med državami članicami EU in predvideva čezmejno izvrševanje kazni. Inšpektoratu pa poleg rednih nadzorov narekuje še usmerjene nadzore. Za kršenje zakona pri delodajalcih predvidevajo od 3000 do 75.000 evrov kazni, inšpektor pa lahko tudi prepove napotitve za dve ali pet let.

Med javno obravnavo so na ministrstvu dobili raznolike pripombe. Nekateri so jih pozivali, naj zaostrijo pogoje za izdajo obrazcev A1 – zato da bi preprečili socialni dumping in izkoriščanje delavcev, spet drugi so opozarjali, da prevelika administrativna bremena delodajalcev ovirajo njihov konkurenčni položaj na tujih trgih. Nekatere pripombe so upoštevali.