Kadroviki bodo morali znižati standarde

Visoke norme, zdravstvene težave, težki pogoji za malo denarja med razlogi, da se delodajalci in brezposelni ne 'ujamejo'.

Objavljeno
10. april 2017 18.10
Milka Bizovičar
Milka Bizovičar

Marčevski podatki o registrirani brezposelnosti so za 6,1 odstotka boljši kot februarski; brez dela je bilo konec meseca 95.189 ljudi, kar je 13,6 odstotka manj kot pred letom dni. Med iskalci je največ delavcev za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih in prav po tem kadru so delodajalci na zavodu za zaposlovanje marca najpogosteje povpraševali.

Tudi sicer, če primerjamo potrebe delodajalcev in poklice brezposelnih ugotovimo, da se oba seznama precej prekrivata. Med petimi najpogostejšimi poklici, ki jih imajo registrirani brezposelni, so kar štirje iz seznama desetih poklicev, po katerih so marca najpogosteje povpraševali delodajalci. To so delavci za preprosta dela, prodajalci, čistilci in natakarji.

Peterica preostalih najbolj iskanih profilov: zidarji, vozniki težkih tovornjakov, kuharji, strugarji, elektroinštalaterji se na zavodu razvrsti do 30. mesta po številu brezposelnih, strugarji pa so nekoliko nižje.

Če bi delodajalci v prejšnjem mesecu potrebe po kadrih pokrili iz evidence iskalcev dela, bi se zaposlilo 13 odstotkov brezposelnih delavcev za preprosta dela, skoraj polovica voznikov težkih tovornjakov, dobra četrtina zidarjev, vsak šesti natakar, vsak tretji strugar in kar trije od štirih varilcev.

Podjetja si želijo že usposobljene kadre

A kaj takšnega se ne dogaja. Čeprav delodajalci čedalje glasneje opozarjajo, da ne morejo najti delavcev, včasih kljub številnim vlogam za zaposlitev, ki izpolnjujejo razpisane pogoje, ne izberejo nikogar. Na zavodu za zaposlovanje pojasnjujejo, da je razlogov za to več.

V podjetjih si v prvi vrsti želijo usposobljene ljudi, tako da so lahko na delovnem mestu čim prej samostojni, oziroma, v njih morajo videti potencial, da so se nekega dela sposobno priučiti.

Proizvodnja je drugačna, kot je bila včasih, veliko je avtomatiziranega dela, znati je treba upravljati stroje, pomembno je, da so delavci sposobni razumeti navodila in jim slediti. Pomembna je funkcionalna pismenost, so izpostavili na zavodu za zaposlovanje, tudi znanje jezikov, računalništvo.

Odločajo tudi mehke veščine in osebnostne lastnosti posameznika: kadroviki na razgovorih preverjajo, ali se bo kandidat 'ujel' s timom in kulturo podjetja, ali je motiviran, samostojen, samozavesten, suveren, samoiniciativen ...

Čeprav se na prvi pogled zdi, da je ustreznih kandidatov dovolj, se skozi zaposlitveni postopek tako lahko izkaže, da je ustreznih kandidatov v resnici veliko manj. Tudi zato, ker včasih plačilo, ki ga delodajalec ponuja, ne odtehta slabih pogojev dela in ljudje v takšnih pogojih ne želijo delati. In kar se po izkušnjah zavoda za zaposlovanje pojavlja čedalje pogosteje: norme so lahko tako ostre, da jih nekateri enostavno ne zmorejo.

Padejo na zdravniškem pregledu

Posameznik za delo v proizvodnji mora biti fit, hiter, imeti mora dobro razvite motorične sposobnosti, dobro mora prenašati ponavljajoče se delo, naštevajo na zavodu. Zato si delodajalci ponavadi bolj želijo mlajših delavcev, še ena ovira za zaposlovanje starejših s stališča delodajalcev je, da imajo delavci po 55. letu starosti pravice kot varovana kategorija, kar med drugim pomeni tudi omejene možnosti odpuščanja, če bi bilo to potrebno.

Še en razlog, da se število registriranih brezposelnih ne zmanjšuje z enako hitrostjo kot se veča število zaposlenih, izhaja iz zdravstvenih ovir. Kot navajajo na zavodu za zaposlovanje, je v evidenci brezposelnih vedno več ljudi, ki imajo zdravstvene omejitve. Pa najsi bodo to različne oblike invalidnosti, poškodb hrbtenice, kolkov, križa, kolen …, ki pri opravljanju določenih poklicev lahko nastanejo že zelo kmalu, ali pa psihične težave. Tudi če so ljudje še tako motivirani, zainteresirani za določeno delo, se tako čedalje pogosteje dogaja, da ne opravijo zdravniškega pregleda, ki je pogoj za zaposlitev.

Z zmanjševanjem brezposelnosti bodo tudi delodajalci morali prilagajati zahteve. Na primer, več vlagati v prihajajoče kadre, spremeniti način mentoriranja, uvajanja v delo, prilagoditi delovne procese starejšim, mogoče tudi znižati norme, da bodo delo lahko opravljali tudi tisti, ki zdaj (še) ne ustrezajo v popolnosti njihovim kriterijem.