Karierno vprašanje: Kakšen mora biti arhitekt, da bo uspešen?

»Mreženje je pomembno, več ljudi ko poznaš, laže je dobiti naročilo.«

Objavljeno
07. oktober 2016 14.40
Tabla
Robert Potokar, biro Ravnikar, Porokar
Robert Potokar, biro Ravnikar, Porokar

Najti redno zaposlitev v arhitekturnem biroju v Sloveniji je dandanes prava loterija, saj večina dela po načelu pogodbenega sodelovanja, ne pa redne zaposlitve. Od mladih arhitektov se pričakuje, da bodo delali pogodbeno po avtorski pogodbi ali da si bodo uredili status samostojnega podjetnika ali pa samostojnega kulturnega delavca.

Trenutno je namreč nepremičninski investitorski trg tako ranljiv, da biroji pravzaprav nikoli ne vedo, kaj bodo počeli naslednji mesec. In zato se seveda ne morejo odločati za redno zaposlitev svojih sodelavcev.

Glede same izobrazbe, osebnih karakteristik in znanja pa lahko rečem le, da študentje, ki so samoiniciativni, ki v resnici nekaj vedo, ob zaključku študija veliko laže dobijo tako ali drugačno delo. Še vedno velja, kljub krizi, da se bo za dobre, z znanjem podprte študente vedno našlo delo.

Vsekakor so pomembni znanje računalniških programov, tujega jezika, dojemanja prostora, oblikovanja pa tudi širša strokovna in kulturna razgledanost – vse podprto z res dobro osebno mapo s čim več projekti na različnih področjih. Če z vsem tem podprt študent oziroma mladi arhitekt ne dobi dela, si ga lahko še vedno sam izmisli, ustanovi lastno podjetje, se specializira za določeno smer ali področje, ki je blizu arhitekture.

Robert Potokar, foto Uroš Hočevar

Mreženje je seveda pomembno, več ljudi ko poznaš, laže je dobiti naročilo. Običajno so to najprej širše družinske vezi, kasneje prijatelji, ki si začenjajo urejati stanovanja ali graditi hiše. Večina arhitektov gre po takšni poti.

Pred leti sem večkrat sodeloval s Kariernim centrom ljubljanske univerze, posameznim skupinam študentov sem predstavljal delo arhitekta, delo v arhitekturnem biroju ter mogoče s tem neposredno pripomogel h kakšni zaposlitvi.

Naj navedem primer študenta, ki zdaj dela v našem biroju in je ravno s takšno predstavitvijo dobil priložnost bolje spoznati delovanje arhitekturnega biroja. Mladi si namreč večinoma ne predstavljajo, kakšno je in bo delo arhitekta, to predstavo še najlaže dobijo z delom in sodelovanjem v posameznih birojih ali pa na natečajih, pri izrisovanju načrtov … In če se v tem poslu vidijo, jim takšna izkušnja bistveno olajša vklop v delo arhitekta.

Skratka, nasvet je, naj za boljšo predstavo poskusijo z delom v biroju. Za začetek v slovenskih ali pa tujih.

Seveda pa se lahko že med študijem izpopolnjujejo v tujini, predvsem z izmenjavo Erasmus, in, če je le mogoče, v različnih okoljih. S tem si širijo obzorje, jezik, predvsem pa pridobivajo potrebne izkušnje že med študijem. Podobno velja za kasnejše delo v tujini, za pripravništvo v kakšnem tujem arhitekturnem biroju.

Za to morajo odlično znati tuje jezike, obvladati računalniške programe, predvsem pa imeti voljo, samoiniciativo in veliko potrpežljivosti, saj je arhitektura tek na dolge proge. Če mislijo, da jim bo uspelo v nekaj mesecih, se bo zelo hitro izkazalo, da ni tako.