Les bi bil za Slovenijo lahko podobno kot ure za Švico

Lesna podjetja so v prvih dveh letošnjih mesecih potrebovala največ mizarjev (157) in delavcev za preprosta dela v obdelavi in predelavi lesa (42), kažejo podatki zavoda za zaposlovanje. Med 267 prostimi mesti s področja lesarstva so iskali še 27 upravljavcev lesnoobdelovalnih strojev in 19 obdelovalcev lesa.

Mizar je na seznamu deficitarnih poklicev vse od leta 2015/2016, ko je Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS prvič podelil štipendije za deficitarne poklice v višini 100 evrov na mesec. Prvo leto je bilo dijakom, ki se izobražujejo za mizarja, podeljenih 20 štipendij, drugo leto 153, v tem šolskem letu pa že 180, je povedala Katja Kralj Tomšič, ki pri skladu skrbi za odnose z javnostmi. Javni razpis za prihodnje šolsko leto je objavljen od januarja, zainteresirani dijaki pa se bodo lahko prijavili od 15. junija do 20. septembra.

Največ brezposelnih starih od 50 do 59 let

Čeprav sodi poklic mizarja med deficitarne, je bilo konec februarja med skupaj 1552 registriranimi brezposelnimi z izobrazbo na področju lesarstva na zavodu za zaposlovanje prijavljenih tudi 645 mizarjev, 362 lesarskih tehnikov, 319 obdelovalcev lesa in 68 inženirjev lesarstva različnih stopenj. Kar 630 jih je bilo starih od 50 do 59 let, 350 jih je imelo od 40 do 49 let, 233 pa od 30 do 39 let. V prvih dveh mesecih letos se jih je skupaj zaposlilo 212, od tega se jih je osem samozaposlilo. Od leta 2010 pa je značilen upad brezposelnosti v lesarstvu.

Kot pravijo na zavodu za zaposlovanje, imajo delodajalci pogosto težave z iskanjem kadra za poklice, ki so slabše plačani, fizično zahtevni in za katere je značilen neugoden delovni urnik, med katere sodijo tudi poklici na področju lesarstva. Tudi na tem področju opažajo problem iskanja kandidatov za tehniške poklice, za katere so potrebna specifična znanja in je težko na hitro usposobiti nov kader, ki (še) nima ustreznih znanj in izkušenj. Delodajalci pri iskanju novih sodelavcev pogosto izpostavljajo tudi nemotiviranost iskalcev zaposlitve, še posebej za fizično zahtevna in slabše plačana delovna mesta, pravijo na zavodu.

Po šoli še leto usposabljanja

Podjetje Stilles iz Sevnice, ki je prepoznano po opremi za hotele, skupaj s svojimi predstavništvi zaposluje 260 sodelavcev, polovica jih ima končano izobrazbo lesarske stroke ali so se za delo v lesni proizvodnji priučili, je povedala vodja splošno kadrovskega področja Vladka Menoni.

Delavcev z lesarsko izobrazbo ne zaposlujejo samo v proizvodnji, temveč tudi v prodaji, nabavi, tehnološki pripravi dela itn.: »V tem trenutku bi zaposlili več deset novih sodelavcev, ki imajo končano šolo lesarske stroke. Najbolj potrebujemo mizarje, operaterje na CNC-strojih, konstruktorje, vodje projektov in asistente vodij projektov.« 

Kot ugotavlja, kadri, ki končajo šolanje, niso dovolj usposobljeni za delovni proces: »Ob uvajanju novih sodelavcev vložimo veliko truda v prenos znanja in izkušenj. Poskušamo jih izuriti za čim višjo polivalentnost. Pogrešamo vajeniški sistem izobraževanja, s katerim bi dijaki pridobili več praktičnih znanj.«

V podjetju Alples Železniki s prepoznano slovensko pohištveno blagovno znamko jih je med 170 zaposlenimi 114 z izobrazbo s področja lesarstva. Zaposlujejo obdelovalce lesa, mizarje, lesarske tehnike in inženirje, največja potreba pa je po inženirjih za upravljanje strojnih linij in CNC-strojev, je povedala vodja računovodske in kadrovske službe Irena Stare in dejala, da že čutijo pomanjkanje ustreznega kadra. Kot pravi, je vse manj ročnega dela, prevladujejo strojne linije in CNC-stroji, zato se spreminja tudi struktura zaposlenih. Leta 2000 so imeli skoraj polovico nekvalificiranih delavcev, danes jih je še 12 odstotkov.

Foto: Jože Suhadolnik/Delo

Ugotavlja, da imajo kadri, ki jih dobijo na trgu dela, sicer osnovno znanje, za usposobitev za delo na strojni liniji pa v povprečju potrebujejo leto dni praktičnega dela: »Sodelujemo s Srednjo lesarsko šolo v Škofji Loki in biotehniško fakulteto v Ljubljani. Dijaki in študentje se lahko med šolanjem pri nas praktično usposabljajo za delo, izdelujejo projektne, diplomske in magistrske naloge, omogočamo tudi prakso dijakom iz tujine prek mednarodnih izmenjav. Koristi so obojestranske, saj tako dobro spoznamo potencialne kandidate za zaposlitev,« dodaja Staretova.

Podjetja pričakujejo preveč ozko znanje

Profesorica Strokovno-teoretičnih predmetov na Srednji lesarski šoli v Ljubljani Gabi Dolenšek in mentorica šolskih natečajev, na katerih dijaki izdelujejo unikatne lesene izdelke, meni, da so želje nekaterih delodajalcev preveč usmerjene v to, da želijo specializirana znanja, tako da bi lahko novega delavca takoj postavili pred stroj in bi začel delati: »Danes to ne gre, saj vsi vemo, da se je treba učiti iz dneva v dan. Lahko in morali pa bi jim dati širino, zmožnost učenja, resnost, natančnost in odgovornost, da se lahko nanje zaneseš.«

Pravi, da bi rezultate pedagoškega dela v šoli lahko pomerila predvsem s tem, kako so njihovi dijaki takoj zaželeni, ko pridejo čez mejo. Ob očitkih nekaterih, da se šola premalo povezuje s prakso, pa pravi, da je hvaležna tistim podjetjem, ki dovolijo, da izmenjujejo izkušnje, omogočijo sodelovanje in konkretno povedo, kaj bi lahko še izboljšali.

Foto: Jože Suhadolnik/Delo

»Menim, da bi Slovenija morala biti na področju lesarstva kot Švica na področju ur. Lahko bi delali samo unikatne, odlične, ročno izdelane izdelke s štampiljko 'made in Slovenia'. Morda je stvar države, da bi podprla in olajšala takšne pobude.«

Digitalizacija poslovanja

Za razvoj kadrov v lesni industriji v okviru na začetku omenjenega sklada deluje tudi kompetenčni center za razvoj kadrov KOCles 2.0. V njem sodeluje 35 partnerjev, od tega 27 lesarskih podjetij. Projekt, ki ga bodo izvajali predvidoma še do konca maja, spodbuja povezovanje usposabljanja in poslovnih izboljšav s področja menedžmenta za dizajn, vodenja, trženja in kadrovskega upravljanja.

Do zdaj so izvedli več kot 477 izobraževanj in svetovanj za več kot 3700 vključenih. Poleg omenjenih področij, obvladovanja sodobnih tehnologij in mehkih veščin je velik interes lesnih podjetij tudi za izpopolnjevanje znanja s področij uvajanja digitalizacije poslovanja in prilagajanja na zahteve delovanja, kot ga narekuje Industrija 4.0.