Možnost za pridobitev certifikata družbeno odgovoren delodajalec od januarja
Podjetja si bodo zastavila akcijski načrt za delo, ki jim bo pomagal do motiviranih in zadovoljnih zaposlenih, ki bodo ostajali v organizaciji.
Odpri galerijo
Eden od ciljev je povečati ozaveščenost poslovne in tudi širše javnosti o pomenu družbene odgovornosti, so poudarili partnerji projekta Družbeno odgovoren delodajalec (z leve: Aleš Kranjc Kušlan, Sonja Šmuc, Jože Smole, Sanja Leban Trojar). Foto Katja Kodba, Ekvilib
Ljubljana – »Zaposleni so naše največje in verjetno edino bogastvo. Skrajni čas je, da to začnemo verjeti in vzamemo resno,« je poudaril Aleš Kranjc Kušlan, direktor Ekvilib, ko je predstavil novi certifikat Družbeno odgovoren delodajalec.
Namen certifikata je povečati kakovost delovnega okolja v Sloveniji, tako z ozaveščanjem organizacij o pomenu tega, kot tudi s spremljanjem napredka. V Ekvilibu so ga zasnovali kot enega od načinov za podaljšanje in izboljšanje delovne aktivnosti starejših in bo kot projekt s sofinanciranjem EU in ministrstva za delo potekal do septembra leta 2022. Zanj se lahko potegujejo organizacije z vsaj petimi zaposlenimi, in sicer na vsaj enem od štirih določenih področjih upravljanja z družbeno odgovornostjo. To so: usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, medgeneracijsko sodelovanje, varstvo in zdravje pri delu ter organizacijsko upravljanje z družbeno odgovornostjo. Kot je pojasnil Aleš Kranjc Kušlan, podjetja na podlagi potreb izberejo področje in nabor ukrepov, s katerimi želijo izboljševati svoje strateško delovanje na področju družbene odgovornosti – ti so zapisani v katalogih, na podlagi katerih bo potekalo tudi certificiranje.
Prvi poziv organizacijam skupaj s katalogi ukrepov bo objavljen januarja prihodnje leto, do septembra 2022 se bo v sistem certificiranja lahko brezplačno vključilo 200 podjetij. Podjetja in organizacije, ki se bodo prijavila za pridobitev certifikata družbeno odgovoren delodajalec, si bodo zastavila akcijski načrt za delo, ki jim bo pomagal do motiviranih in zadovoljnih zaposlenih, ki bodo ostajali v podjetju. Gradila bodo tudi na svojem ugledu kot delodajalec, ki je pomemben dejavnik konkurenčnosti podjetij in organizacij na trgu delovne sile.
V projektu kot partnerji poleg Ekviliba sodelujejo tudi GZS, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije in Združenje delodajalcev Slovenije. Sodelovali so pri razvoju metodologije in pripravi katalogov ukrepov, vključeni bodo tudi pri podeljevanju certifikatov.
Jože Smole, generalni direktor združenja delodajalcev je opozoril, da bi bilo podcenjujoče, če bi menili, da podjetja na tem področju niso aktivna že zdaj.
Je pa opazna razlika med velikimi organizacijami, ki imajo na voljo kadre in znanje za uresničevanje družbene odgovornosti delodajalca, ter mnogimi malimi in srednje velikimi podjetji, kjer je časa in tudi možnosti za to veliko manj. »Prvi cilj podjetij je po navadi, ustvariti prvi milijon, temu pa sledijo drugi ukrepi. Tu vidimo veliko priložnost, da z ozaveščanjem in primeri dobrih praks pokažemo, da je vlaganje v zaposlene treba postaviti višje na lestvici prioritet, da imajo mehki ukrepi multiplikativne učinke.«
Sonja Šmuc, generalna direktorica GZS, se strinja: »Od najboljših pričakujemo, da bodo pokazali in utirali pot, postavljali standarde. Ko se enkrat letvica dvigne, bodo tudi tista podjetja, ki nimajo sredstev, kadrov, ali ne razmišljajo tako široko, postopoma prevzemala dobre prakse. Prav je, da najprej stavimo na tiste, ki zmorejo, znajo, hočejo.«
Namen certifikata je povečati kakovost delovnega okolja v Sloveniji, tako z ozaveščanjem organizacij o pomenu tega, kot tudi s spremljanjem napredka. V Ekvilibu so ga zasnovali kot enega od načinov za podaljšanje in izboljšanje delovne aktivnosti starejših in bo kot projekt s sofinanciranjem EU in ministrstva za delo potekal do septembra leta 2022. Zanj se lahko potegujejo organizacije z vsaj petimi zaposlenimi, in sicer na vsaj enem od štirih določenih področjih upravljanja z družbeno odgovornostjo. To so: usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, medgeneracijsko sodelovanje, varstvo in zdravje pri delu ter organizacijsko upravljanje z družbeno odgovornostjo. Kot je pojasnil Aleš Kranjc Kušlan, podjetja na podlagi potreb izberejo področje in nabor ukrepov, s katerimi želijo izboljševati svoje strateško delovanje na področju družbene odgovornosti – ti so zapisani v katalogih, na podlagi katerih bo potekalo tudi certificiranje.
Smernice bodo v katalogih
Prvi poziv organizacijam skupaj s katalogi ukrepov bo objavljen januarja prihodnje leto, do septembra 2022 se bo v sistem certificiranja lahko brezplačno vključilo 200 podjetij. Podjetja in organizacije, ki se bodo prijavila za pridobitev certifikata družbeno odgovoren delodajalec, si bodo zastavila akcijski načrt za delo, ki jim bo pomagal do motiviranih in zadovoljnih zaposlenih, ki bodo ostajali v podjetju. Gradila bodo tudi na svojem ugledu kot delodajalec, ki je pomemben dejavnik konkurenčnosti podjetij in organizacij na trgu delovne sile.
V projektu kot partnerji poleg Ekviliba sodelujejo tudi GZS, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije in Združenje delodajalcev Slovenije. Sodelovali so pri razvoju metodologije in pripravi katalogov ukrepov, vključeni bodo tudi pri podeljevanju certifikatov.
Jože Smole, generalni direktor združenja delodajalcev je opozoril, da bi bilo podcenjujoče, če bi menili, da podjetja na tem področju niso aktivna že zdaj.
Je pa opazna razlika med velikimi organizacijami, ki imajo na voljo kadre in znanje za uresničevanje družbene odgovornosti delodajalca, ter mnogimi malimi in srednje velikimi podjetji, kjer je časa in tudi možnosti za to veliko manj. »Prvi cilj podjetij je po navadi, ustvariti prvi milijon, temu pa sledijo drugi ukrepi. Tu vidimo veliko priložnost, da z ozaveščanjem in primeri dobrih praks pokažemo, da je vlaganje v zaposlene treba postaviti višje na lestvici prioritet, da imajo mehki ukrepi multiplikativne učinke.«
Sonja Šmuc, generalna direktorica GZS, se strinja: »Od najboljših pričakujemo, da bodo pokazali in utirali pot, postavljali standarde. Ko se enkrat letvica dvigne, bodo tudi tista podjetja, ki nimajo sredstev, kadrov, ali ne razmišljajo tako široko, postopoma prevzemala dobre prakse. Prav je, da najprej stavimo na tiste, ki zmorejo, znajo, hočejo.«
