Na delo v nočno izmeno

Za nočno delo, po katerem je čedalje večje povpraševanje, veljajo posebna, »poostrena« pravila. Določa jih zakonodaja, še bolj natančno jih praviloma urejajo tudi kolektivne pogodbe. Jasno je: otroci, mladoletniki, nosečnice, mladi starši in starejši delavci v nočne izmene ne spadajo.

Seveda tudi večina odrasle populacije ne spada v manjši krog »nočnih ptic«, ki jim delo ponoči ustreza. A tudi na ministrstvu za delo ugotavljajo, da je za nekatere delodajalce nočno delo nujnost, zlasti ko gre za dejavnosti, ki se opravljajo predvsem ponoči, bodisi delovni proces poteka nepretrgano, v nekaterih primerih pa delodajalci z njegovo pomočjo bolje izkoristijo proizvodne zmogljivosti. Toda ob tem poudarjajo: »Za delavce je nočno delo zelo obremenjujoče, saj je človeško telo ponoči bolj občutljivo za neugodne vplive iz okolja in za nekatere obremenilne oblike organizacije dela, zato je te delavce treba ustrezno zaščititi.«

Delovni čas

Zakon določa, kdaj se delo razume kot nočno delo. Na ministrstvu za delo pojasnjujejo: »Upoštevaje zakonsko ureditev, se kot nočno delo opredeljuje tisto, ki se opravlja med 23. in 6. uro naslednjega dne. Ena ali več ur, opravljenih v tem časovnem okviru, ne glede na to, kdaj se je delo začelo oziroma končalo, se šteje za nočno delo. Drugače pa je, ko je določena nočna delovna izmena. V tem primeru se šteje za nočno delo osem nepretrganih ur v času od 22. do 7. ure zjutraj, kar v praksi pomeni, da je lahko nočna delovna izmena organizirana bodisi od 22. do šeste ure ali od 23. do sedme ure. Vse to je seveda pomembno, ker je od teh opredelitev odvisno, do kakšnih pravic in varstva je upravičen nočni delavec.«

Tatjana Pajnkihar Napret, namestnica generalnega sekretarja Združenja delodajalcev Slovenije, poudarja: »Delodajalec se mora pred uvedbo nočnega dela, potem pa najmanj enkrat na leto, posvetovati z internim sindikatom o vprašanjih, povezanih s tem. Na zahtevo inšpekcije za delo mora delodajalec posredovati določene podatke o nočnem delu delavcev. Če je delo organizirano tudi v nočni izmeni, mora zagotoviti periodično izmenjavo – delavec ene izmene sme delati ponoči najdlje en teden, več pa le, če pisno soglaša.«

Obremenitve

Nočno delo spremljajo dodatne obremenitve nočnih delavcev. Lidija Jerkič, predsednica sindikata SKEI, poudarja: »Tudi strokovnjaki so si enotni, da nočno delo vpliva na zdravje in počutje ljudi. Že izmenjava dopoldanske in popoldanske izmene ima določene vplive na organizem, nočno delo pa ravnovesje povsem poruši. So sicer posamezniki, ki radi delajo samo v nočni izmeni, vendar večina takih izmenjav ritma ali pa zgolj dela v nočni izmeni ne prenaša dobro. Uvajanje nočne izmene je res v porastu, zlasti zato, ker naročil enostavno ni mogoče več izpolniti v eni niti dveh izmenah.«

Podrobnejših določil, ki urejajo te obremenitvene probleme, je kar nekaj. A na ministrstvu za delo tudi poudarjajo, da ima nočni delavec, ki »bi se mu po mnenju izvajalca medicine dela, oblikovanem ob upoštevanju mnenja osebnega zdravnika, zaradi takega dela lahko poslabšalo zdravstveno stanje, pravico do zaposlitve na ustrezno delo podnevi«.

Jerkičeva tudi opozarja: »Najbolj pogoste so pripombe, povezane z varnostjo pri delu, zlasti primeri, ko delavec ponoči dela sam ali ko delavci delajo brez nadzora nadrejenih. To povečuje možnosti poškodb, pa tudi nesreč. Zaznati je tudi pritožbe, povezane s preutrujenostjo in slabim prenašanjem vsiljenega ritma, ki jih poskušamo reševati s pomočjo pooblaščencev za varno in zdravo delo ter zdravniškim nadzorom. Občasno se pojavijo tudi problemi s priznavanjem dodatnega dopusta ali dodatki, vendar navadno zaležejo opozorila o nepravilnostih. Ena od težav so tudi soglasja, ki jih delodajalci izsilijo od starejših delavcev, vendar pa tu uradnih pritožb praktično ni, ker se ljudje ne odločajo za pravne postopke v zvezi s tem.«

Pravice in dodatki

Ministrstvo za delo poudarja, da posebno varstvo in pravice pripadajo nočnim delavcem, ki delajo ponoči vsaj tri ure svojega dnevnega delovnega časa, oziroma delavcem, ki delajo ponoči vsaj tretjino polnega letnega delovnega časa. Po 151. členu ZDR-1 sem spadajo razporeditev na ustrezno delo podnevi, potem daljši dopust, ustrezna prehrana med delom, strokovno vodstvo delovnega oziroma proizvodnega procesa.

Ministrstvo tudi izpostavlja pravice, ki se nanašajo na vse delavce, ki delajo ponoči, kamor spada tudi pravica do periodične izmenjave delovnih izmen. Dodatke za nočno delo ureja že večkrat omenjeni zakon o delovnih razmerjih, še bolj konkretno pa (če) kolektivne pogodbe. Tatjana Pajnkihar Napret pravi: »Višine teh dodatkov opredeljujejo posamezne kolektivne pogodbe dejavnosti in se med seboj razlikujejo. Seveda je mogoče delavce, ki opravljajo nočno delo, stimulirati tudi drugače, to je z nefinančnimi spodbudami. Po drugi strani pa je davčna obravnava tovrstnih spodbud precej neugodna tako za delodajalca kot za delavca.« 

Lidija Jerkič pa med drugim pojasnjuje: »Zaradi neugodnih pogojev nočnega dela imajo ti delavci povečan letni dopust, delo je tudi plačano več, dobijo dodatek za delo v nočni izmeni. Posebne so zahteve, povezane z uvajanjem nočnega dela: v mislih imam nadzor inšpekcije in soglasja ministrstva z delo, pa tudi sindikata v fazi uvajanja in letnega nadzora nad nočnim delom. Že pred nekaj časa pa je bilo ukinjeno dajanje soglasja za nočno delo žensk, kar je bila prej naloga reprezentativnih sindikatov. S tem smo nekoliko izgubili nadzor nad tovrstnim delom.«  

Kdo je oproščen?

Nočnega dela v skladu z zakonodajo ne smejo opravljati nekatere skupine ljudi: na splošno gre za varstvo otrok, nosečnic, mladih mam, mlajših in starejših delavcev. Nosečnice in doječe mame vsaj še eno leto po porodu oziroma ves čas, ko dojijo, ne smejo opravljati dela ponoči.

Prav tako se nočnega dela ne sme naložiti enemu od staršev, ki skrbi, neguje in varuje otroka, mlajšega od sedem let ali hudo bolnega otroka, razen če v to s pisnim soglasjem privoli sam. Z nočnim delom se tudi ne sme obremenjevati mladih delavcev, ki še niso dopolnili 18 let. Obstajajo sicer izjeme na nekaterih področjih del, kot so kulturne, umetniške, športne in oglaševalne dejavnosti. Mladoletni tega dela ne smejo opravljati med 24. in četrto uro naslednjega dne. Poseben člen zakona tudi prepoveduje nočno delo otrokom, mlajšim od 15 let, in starejšim, razen če v to sami pisno privolijo.