Na razgovor kot na prvi zmenek

Bolj kot kandidatovo znanje je pomemben njegov značaj.

Objavljeno
05. oktober 2016 23.53
Milka Bizovičar
Milka Bizovičar

Ljubljana – »Že na lanskem kariernem sejmu smo ugotavljali, da se trg dela prebuja. To so kazale številke, letos je to opaziti povsod. Ljudje so precej bolj optimistični, tudi tisti, ki že dalj časa neuspešno iščejo zaposlitev, imajo več iskrice v očeh,« je včeraj opisal prvi vtis na kariernem sejmu Zoran Savin z MojeDelo.com, ki je organizator dogodka.

Število brezposelnih se je septembra zmanjšalo osmi mesec zapored, so sporočili z zavoda za zaposlovanje, kjer je bilo konec prejšnjega meseca prijavljenih 9,2 odstotka manj ljudi kot leto prej, v primerjavi z avgustom pa je bilo v evidenci brezposelnih 2770 ljudi manj.

Na zavod se je septembra prijavilo 6747 ljudi, to je šest odstotkov manj kot lani, in to polovica izmed njih zaradi izteka pogodbe o zaposlitvi, 1300 je bilo prvih iskalcev dela, preostali pa so brez dela ostali kot trajni presežki zaradi stečaja podjetja. Iz evidence brezposelnih se je odjavilo 9517 ljudi, od katerih se jih je dve tretjini samozaposlilo.

V prvih devetih mesecih letošnjega leta se je na zavod prijavilo 63.164 brezposelnih (pet odstotkov manj kot v istem obdobju lani). Skoraj desetino manj je bilo tistih, ki so delo iskali prvič po končanem izobraževanju in skoraj toliko tudi presežnih delavcev oziroma stečajnikov, medtem ko so se razmere podpovprečno izboljšale za tiste s pogodbami za določen čas.

Za več kot desetino se je zmanjšalo število tistih, ki so bili na zavodu prijavljeni več kot leto dni – še vedno pa so predstavljali dobro polovico vseh brezposelnih, za manj kot dve odstotni točki pa se je zmanjšalo število starejših brezposelnih (50 let in več), ki predstavljajo največji delež iskalcev dela.

Kot je na medijskem posvetu v okviru kariernega sejma dejal Jurij Snoj, direktor ljubljanskega območnega zavoda za zaposlovanje, prav starejši predstavljajo poseben izziv. Brez dela jih je približno 35.000, v povprečju pa so na zavodu že več kot tri leta.

»Pozitivno je to, da je letos delo našlo 11.000 ljudi te starostne skupine,« je poudaril Snoj in dodal, da se delodajalci premalo zavedajo kompetenc, ki jih imajo starejši delavci. Njihova prednost so izkušnje, izkoristiti bi jih morali kot mentorje mlajšim.

»Delodajalci bi morali iskati prednosti, ki jih imajo starejši, namesto da vidijo ovire,« je bil jasen. Posamezna podjetja na zavodu povprašujejo ravno po (posameznih) takšnih kadrih, »z malo sivimi lasmi«. Podjetje s področja IT, ki finančnim ustanovam prodaja storitve za varnost poslovanja, je na primer iskalo takšnega delavce, ker deluje bolj resno in odgovorno, prav tako se za starejše raje odločajo podjetja, ki pri delavcih iščejo delovne navade, izkušnje in znanje.

Izkoristiti znanje starejših

Zoran Savin se je strinjal, da bodo morala podjetja v prihodnje bolj izkoristiti te prednosti starejših delavcev: »Starejši ne morejo opravljati del, ki so jih kot mlajši, na primer prenašati težkih stvari, delodajalci bi jih morali izkoristiti za mentoriranje.«

Poudaril je, da se vsi skupaj še ne zavedamo dovolj, da bomo lahko že v prihodnjih petih letih prešli v obdobje, ko bo zaposlitev več kot kandidatov, o čemer v tujini že govorijo, nekateri imajo že tudi izkušnje s tem. Ne le zaradi demografske strukture prebivalstva, ki trgu dela ni naklonjena.

Treba bo poskrbeti, da bodo mladi po končanem izobraževanju (hitreje) usposobljeni za delo. Zavedati se je treba tudi, da smo del trga EU in da kakovostni kadri lahko najdejo delo v tujini. V Sloveniji se v preteklih letih za to niso tako pogosto odločali, kot bi se lahko. »Rešiti pa bo treba tudi vprašanje suficitarnih in deficitarnih poklicev,« je opozoril Savin.

Larisa Grizilo, direktorica kadrovske službe v Simobilu, kjer je povprečna starost zaposlenih 36 let, je pojasnila, da prosta delovna mesta zapolnjujejo predvsem s tistimi, ki v podjetje pridejo kot študenti, še precej večji pomen pa ima pri njih notranje kadrovanje. Grizilova je povedala, da je pri izbiri novih sodelavcev najpomembneje, da se bo oseba s kolektivom ujela karakterno.

»Izberemo človeka, ne znanje,« je poudarila. Sogovorniki so se strinjali, da je to veljalo že v preteklosti, a mogoče ni bilo tako poudarjeno.

»V petih minutah začutiš, ali je oseba na drugi strani prava za podjetje,« je poudarila pomen prvega vtisa, ki ga naredi iskalec zaposlitve. Savin je razgovor primerjal s prvim zmenkom: »Treba se je pripraviti, pokazati zainteresiranost, se urediti. Razumem ljudi, ki neuspešno iščejo delo, da je to težko, sočustvujem z njimi, a vse to na koncu ne pomaga. Vedeti moraš, kaj hočeš in zakaj bi te oseba na drugi strani hotela,« je dejal Savin.

Ni na primer opravičila, če kandidat na razgovoru vztrajno govori v prepričanju, da se pogovarja s predstavnikom konkurenčnega podjetja.