Največ kadrovskih štipendij za strojne tehnike

S prijavo se ponekod že mudi, nekateri jih sprejemajo še septembra.

Objavljeno
26. julij 2018 21.00
Posodobljeno
27. julij 2018 16.38
Podjetja za štipendiranje mladih, ki se izobražujejo za katerega od deficitarnih poklicev, lahko subvencionira 70 odstotkov štipendije oziroma do 40 odstotkov minimalne plače. FOTO: Jure Eržen/delo
Večina podjetij, ki dijakom in študentom ponuja kadrovske štipendije, razpise objavi v poletnih mesecih. Nekateri prijave zbirajo do konca julija, večina pa še avgusta oziroma septembra. Pričakujejo predvsem mlade, ki se šolajo v deficitarnih poklicih, in jim obljubljajo tudi do 400 evrov štipendije, ki jo lahko dobijo poleg državne ali Zoisove.

Iz ankete, ki smo jo naredili med velikimi slovenskimi izvozniki, je mogoče sklepati, da le manjši delež ne privablja bodočih kadrov na ta način. Zaradi pomanjkanja usposobljenih delavcev na trgu dela jih iz leta v leto več spoznava, da bodo kadre morali vzgojiti sami. V paketu s štipendijo mladi med izobraževanjem spoznajo podjetje, med prakso in počitniškim delom pa pridobijo ustrezna znanja in izkušnje na različnih delovnih mestih, da so že prvi delovni dan usposobljeni za samostojno opravljanje nalog in hkrati spoznajo, kakšno delo jim bolj ustreza.
1694
podjetij je v šolskem letu 2017/2018 štipendiralo 2804 dijake in študente. Povprečna štipendija je znašala 357 evrov, dijaška 280 in študentska 416.

Zdaj ko je na trgu dela veliko povpraševanje po kadrih, za katere so tudi razpisane štipendije, je nekoliko manj pomembno dejstvo, da štipendiste po končanem šolanju čaka zaposlitev – pravzaprav je to eden od vzrokov, da številni delodajalci vseh razpisanih štipendij niti ne morejo razdeliti.

Mladi se namreč s tem, ko vzamejo štipendijo, zavežejo, da se bodo v podjetju zaposlili za vsaj toliko let, kot so prej od njega prejemali štipendijo. Na portalu Izmenjevalnica, kjer naj bi podjetja objavljala potrebe po štipendistih, je na voljo malo manj kot 600 štipendij, od tega 80 za strojne tehnike, 50 za oblikovalce kovin – orodjarje in 40 za mehatronike – operaterje. Z Delovo anketo med podjetji smo jih zbrali in jih objavljamo več kot 500.


Neprivlačno sofinanciranje


Država kadrovske štipendije subvencionira, za kar se podjetja morajo prijaviti na razpis. Za to je v obdobju 2016–2022 namenila nekoliko več kot 16,3 milijona evrov. Primakne 50 odstotkov vrednosti oziroma največ do 30 odstotkov minimalne plače, za štipendiranje deficitarnih poklicev pa 70 odstotkov oziroma do 40 odstotkov minimalne plače – a večina podjetij tega ne sprejme.

Po oceni (razpisi so še odprti) ministrstva za delo je bilo v preteklem šolskem letu subvencioniranih več kot 400 kadrovskih štipendij, leto prej pa 348, po podatkih iz evidence štipendijskega sklada, kamor so dolžni poročati vsi, ki štipendirajo, je med 2804 kadrovskimi štipendijami sofinanciranih 130.

Številni delodajalci niso zadovoljni s pogoji sofinanciranja, ker da podjetja in mlade preveč omejujejo. Glavni očitek je zahteva, da se mladi po končanem programu, za katerega prejemajo štipendijo, zaposlijo. Torej ne morejo takoj nadaljevati šolanja na višji stopnji (sicer mora podjetje vrniti prejeto subvencijo), čeprav je to v interesu štipendista in podjetja. Aprilska sprememba zakona o štipendiranju je to samo delno odpravila: štipendisti, ki končajo srednje poklicno izobraževanje, lahko šolanje nadaljujejo na poklicni tehniški stopnji in tisti, ki so končali visokošolski študijski program prve stopnje na programu druge stopnje.