Največ potreb je v predelovalnih dejavnostih

Ocen, kako velike so potrebe po nočnih delavcih, ni, a na republiškem zavodu za zaposlovanje (ZRSZ) pravijo, da je v zadnjem letu pri njih objavilo potrebe po nočnem delu 70 podjetij. Evidence o prostih delovnih mestih imajo seveda samo za podjetja, delodajalce, ki jim informacije o prostih delovnih mestih tudi sporočijo.

Na zavodu poudarjajo, da zato podatki ne prikazujejo vseh potreb na trgu dela. Prav tako delodajalci opredelijo urnik dela le v primeru, ko želijo posredovanje kandidatov iz evidenc zavoda. Izmed navedenih potreb po delavcih ugotavljajo porast povpraševanja po delavcih za opravljanje nočnega dela.

»Tako smo leta 2015 izmed vseh 87.106 prijavljenih prostih delovnih mest (PDM s sodelovanjem zavoda) imeli zahtevo po nočnem delu za 145 delovnih mest, lani pa za 215 od 107.092 prijavljenih prostih delovnih mest, v prvi polovici tega leta pa za 125 od 77.088 prijavljenih prostih delovnih mest.«

Povpraševanje – od industrije do gostinstva

»Največ povpraševanja po nočnem delu je v predelovalnih dejavnostih, sledijo potrebe v gostinstvu, kmetijstvu, v panogi trgovina ter vzdrževanje in popravilo motornih vozil, promet in skladiščenje, v drugih poslovnih dejavnostih (kamor spadajo agencije za zaposlovanje, ki napotujejo delavce večinoma v predelovalne dejavnosti) in v gradbeništvu.«

Tudi Tatjana Pajnkihar Napret, namestnica generalnega sekretarja Združenja delodajalcev Slovenije, ugotavlja: »Kljub precejšnjemu številu (še vedno) brezposelnih, prijavljenih na zavodu za zaposlovanje, predvsem v panogah, kot so kovinska industrija, gostinstvo in turizem, farmacija in tako naprej primanjkuje delavcev.

To so panoge, kjer je delovni proces nepretrgan, delo zaposlenih pa organizirano v izmene, tudi nočno. Ob tem se moramo zavedati, da se spreminjata tudi razmišljanje in odnos ljudi do razmerja delo-prosti čas. Včasih je bilo delo v izmenah del običajnega življenja, člani družine so delali v istih podjetjih in podobno. Desetletja razvoja so tudi na področju družbenih navad prinesla velike spremembe in delo v izmenah med iskalci zaposlitve ni ravno zaželeno.«

Z dodatki, ki se lahko izgubijo

Napretova pravi, da je treba rešitve iskati skupaj – gospodarstvo, potencialni zaposleni, vlada in v dialogu. »Z uvajanjem še bolj rigidne zakonodaje, večjih omejitev ali zgolj z urejanjem dodatkov za nočno delo ne bomo pridobili novih kadrov, ki bi bili pripravljeni delati ponoči ali pa vsaj v dveh izmenah. Delodajalci bomo morali skupaj z zaposlenimi poiskati rešitve, ki bodo posameznikom nadomestile čas, ki ga preživi ponoči na delu, država pa bo morala tu bolj prisluhniti pri davčni obravnavi,« pravi predstavnica delodajalcev. 

Ali so torej delavci, ki opravljajo nočno delo, dovolj motivirani? Lidija Jerkič, predsednica sindikata SKEI: »Delavec s pogodbo o zaposlitvi ponavadi podpiše tudi obveznost, da bo opravljal delo v izmenah, torej tudi nočno delo. V tem primeru kasneje seveda nima nobene izbire, plačilo pa je vnaprej znano: osnovna plača in dodatek za nočno delo.

Če je osnovna plača nizka, je tudi dodatek slab; če ima delavec na primer minimalno plačo, je njegova urna postavka okoli 4,6 evra; 50-odstotni dodatek za nočno delo prinese le dodatna 2,3 evra, pri čemer je treba vedeti, da tak dodatek na drugi strani pomeni izgubo nekaterih socialnih transferjev ali olajšav ali dodatne obdavčitve. Delavec zato razumljivo ni zainteresiran, da dela v slabših pogojih, čeprav nekaj več zasluži, ker na drugi strani lahko celo več zgubi. Plače se sicer popravljajo, saj delodajalci ob povečevanju naročil ne dobijo več delavcev.«

Nočna malica in prevoz

In kako je s prehrano na nočnem delovnem mestu in prevozom? Na ministrstvu za delo poudarjajo, da nočno delo pomeni posebno obremenitev za delavce in ker dolgotrajnejša izpostavljenost takšnim pogojem negativno vpliva na delavce, jim je treba poleg daljšega letnega dopusta, strokovnega vodstva delovnega in proizvodnega procesa zagotoviti tudi ustrezno prehrano med delom.

»Pri iskanju odgovora na vprašanje, kaj je ustrezna prehrana med delom, menimo, da je primerno upoštevati zahtevnost dela, ki ga nočni delavec opravlja.« Možnosti so različne, na ministrstvu menijo, da je lahko ustrezno tudi, če delodajalec izplača delavcu nadomestilo ali regres za hrano, če si jo ta lahko sam zagotovi. Že zakon pa tudi določa, da je mogoče delavce razporediti na nočno delo »samo, če imajo urejen prevoz na delo«.