Naloženo delo ni trpinčenje zaposlenega

Nadrejeni se bojijo groženj zaposlenih s tožbami zaradi nalaganja delovnih obveznosti. Skrb ni utemeljena, pravijo odvetniki.
Objavljeno
09. marec 2018 11.44
Milka Bizovičar
Milka Bizovičar

V podjetjih se nadrejeni menda čedalje pogosteje srečujejo s težavo, kako prepričati zaposlene, da bi opravili naloženo delo. »Ne vem, kaj naj storim. Vsakič, ko podrejenemu naročim, naj nekaj naredi, ta odvrne, da ne bo in da me bo tožil, ker da nad njim izvajam mobing. Ustrahuje me,« je povedal sogovornik.

Odgovore smo poiskali pri odvetnikih. Martin Šafar iz Odvetniške pisarne Šafar in partnerji ter Iris Javornik iz odvetniške pisarne Zakonjšek se strinjata: Delodajalec ima pravico zaposlenemu naložiti delo v skladu s pogodbo o zaposlitvi oziroma opisom delovnega mesta v njej, dolžnost zaposlenega pa je, da ga opravi. Če ga ne želi, delodajalec to lahko sankcionira tudi z odpovedjo.

Določanja delovnih nalog ne moremo opredeliti kot mobing oziroma trpinčenje na delovnem mestu, kot ga opredeljuje 7. člen zakona o delovnih razmerjih iz leta 2013: »Trpinčenje na delovnem mestu je vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom.«

Delodajalčeva pravica in delavčeva dolžnost

Glavna elementa mobinga sta torej sistematično in ponavljajoče se negativno in žaljivo ravnanje, ki traja dalj časa, a kot poudarja Javornikova, je vse stvar konkretnih okoliščin. »Neko ravnanje v določenih okoliščinah lahko pomeni trpinčenje, v drugih pa ne, zato je pravni standard 'trpinčenja' treba napolniti v vsakem konkretnem primeru posebej,« je povedala in hkrati opozorila, da posameznega incidenta ne moremo označiti za trpinčenje na delovnem mestu.

Delodajalec v primeru grožnje delavca, da bo zoper njega vložil tožbo zaradi mobinga, ker mu ta nalaga delo v skladu s pogodbo in pravnimi predpisi, ne more narediti ničesar. »Dejstvo je, da opisana delavčeva grožnja ni utemeljena, vendar ni protipravna, zato delodajalec ne more ukrepati zoper delavca. Če bi se delavec odločil za tožbo, bi se v primeru, da je delodajalec spoštoval pravne predpise, izkazalo, da ni upravičena in ni utemeljena,« meni Javornikova, ponovno pa opozarja, da je vsak primer treba obravnavati posebej ter poznati in proučiti njegove edinstvene okoliščine in razmere.


Če je nadrejeni delo odredil v skladu z internimi akti in zakonodajo – denimo, da je spoštoval pravico mlade mamice, da ji ni treba opravljati nočnega dela – ni nobenega razloga za bojazen v primeru, da bi delavec uresničil grožnjo in vložil tožbo glede trpinčenja. Vsekakor pa je ob tem smiselno, da tudi delodajalec oziroma vodja tima analizira, zakaj se je zaposleni odločil za ta ukrep oziroma za grožnjo z njim.

Na vprašanje, ali bi lahko nadrejeni takšne ponavljajoče grožnje razumel kot trpinčenje ter zaposlenega naznanil sam, Martin Šafar dvomi: »Ker delodajalec ve, da delavčeva prijava ne bi bila utemeljena, je vprašanje, ali bi delodajalcu (konkretni osebi) sploh lahko povzročila škodo. Mislim, da ne.«

Opozorilo pred odpovedjo

Delodajalec pa zaposlenemu, ki ne želi opravljati dela v skladu z njegovo pogodbo o zaposlitvi, lahko poda opozorilo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, odpoved iz krivdnega razloga ali pa celo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, odvisno od teže kršitve in drugih okoliščin. »Res pa je, da mora delodajalec v to vložiti nekaj časa in truda. Delavcu mora pisno dati jasna navodila z objektivnimi terminskimi roki. Če delo ne bo pravočasno in kakovostno opravljeno, se lahko odloči za sankcije,« je povedal Šafar.

Kako pogosto se odvetniki srečujejo z mobingom? Odvetnik na podlagi izkušenj iz prakse pojasnjuje, da manj kot desetini strank (fizičnih oseb), ki se oglasijo v odvetniški pisarni, ker hočejo vložiti tožbo zaradi mobinga, to po razjasnitivi okoliščin tudi svetujejo. »S tem nočem reči, da ljudje nimajo podlage za to. Večja težava je, ker mobing težko dokažejo. Če so že priče, so to sodelavci, na katere pa v postopku ne gre računati,« pravi Šafar in opozarja na še drug vidik tožb: sodišče izreka zelo nizke odškodnine.

Samo izjemoma se dogaja, da v odvetniško pisarno pride posameznik, ki želi vložiti odškodninsko tožbo zaradi trpinčenja na podlagi neke banalne zadeve. »Njihova percepcija mobinga zagotovo ni splošna percepcija,« je ocenil Šafar, da splošna javnost razume, kaj pomeni trpinčenje na delovnem mestu.