Angležinja Tamsin Rose je trenerka in komunikacijska strokovnjakinja, 25 let dela v mednarodnem okolju, v zadnjem času v Bruslju. Zdaj se osredotoča tudi na usposabljanja v povezavi s spremembami na trgu dela. Pojasnila nam je, kako svoja otroka, stara leto dni in tri leta, že zdaj pripravlja na delo.
»Ko pomislim, kakšno bo njuno življenje čez dvajset ali trideset let, zanesljivo vem samo to, da ne vem, kakšen bo takrat svet. Zato ne tuhtam, ali bosta inženirja, arhitekta, odvetnika. Mogoče teh poklicev sploh ne bo več. Namesto tega si poskušam predstavljati, katere veščine bosta verjetno potrebovala,« nekoliko drugače kot verjetno večina staršev razmišlja Rosova.
Pokrovke naj le ropotajo
Ker je svet globalno povezan, je prepričana, da bo znanje jezikov zelo pomembno. »Angleščina je njun materni jezik, kar je zanju dobro, a to ne bo dovolj. Že zdaj jima omogočam učenje še enega jezika, v vrtcu se srečujeta s francoščino. Zakaj? Možgani pri otrocih, mlajših od petih let, delujejo drugače kot kasneje, ustvarjajo se drugačne povezave. Dokazano je, da je učenje jezikov v tako zgodnjem obdobju povezano s kasnejšo človekovo sposobnostjo prilagajanja ter z razmišljanjem zunaj okvirov. Ker živimo v svetu sprememb, se morata naučiti, kako se hitro prilagoditi.«
Zaradi znanstvenih dokazov o koristnosti je pri družini Rose tudi veliko petja, plesanja, ploskanja, ropotanja s pokrovkami ... Kot pravi Tamsin, glasba oziroma njeno učenje v otrokovih možganih ustvarja povezave, ki pomagajo pri fizični koordinaciji, um pa postane bolj prilagodljiv.
Tamsin Rose. Foto: Milka Bizovičar
»Kar lahko naredim za otroka, je, da ju poskušam pripraviti na to, da se bosta sposobna spopasti s stvarmi, ki prihajajo. Ne vem, kaj bo to, vem pa, da bosta morala živeti v svetu, ki bo čedalje bolj kompleksen, vse več bo tehnologije. Zato ju spodbujam, da sta radovedna, da se učita in opazujeta stvari okrog sebe. Postati morata čustveno stabilna in sposobna sprejeti dejstvo, da svet ni gotov,« pravi Angležinja in ponavlja, da je do otrokovega petega leta čas, da mu vcepiš neke koncepte in mu s tem pomagaš narediti prve korake − »in upam, da bodo vseživljenjski« − pri učenju prilagajanja ter zaupati v svoje sposobnosti v spreminjajočem se svetu.
Ekran je varuška,