Podjetja naj privabijo strokovnjake domov

Lani se je tretje leto zapored povečalo število slovenskih državljanov, ki so se preselili v tujino. Za to se jih je odločilo več kot 8800, približno 8000 jih je ostalo znotraj meja Evrope. Približno 6500 je bilo starih med 20 in 59 let, iz zavoda za zaposlovanje se jih je zaradi odhoda v tujino odjavilo 560.

Nabiranje mednarodnih izkušenj je dobrodošlo, a tisti, ki odidejo, se izjemoma vrnejo domov, vsaj v času delovne aktivnosti ne. Mnogi mladi neuradno povedo, da so se tudi že poskušali vrniti, a da niso dobili zaposlitvene priložnosti. Tudi podatki potrjujejo, da so povratniki po letu dni pogosto še brez dela. V institucijah denimo menijo, da jim ne morejo ponuditi dovolj visoke plače, nekateri pa kar odkrito povedo, da zanje niso zanimivi, ker so preveč usposobljeni.

Z več kakovostnimi delovnimi mesti bo izseljevanja manj

Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve se zavedajo, da so priložnosti za zaposlovanje zunaj države praktično neomejene, še posebej pa mikajo mlade. Ti se odpravijo v tujino pogosto že med študijem, prek različnih programov izmenjav. Ne le zato, ker bi jih gnala želja videti in okusiti svet in nabrati drugačnih izkušenj, ampak zato, ker v času krize doma preprosto niso dobili zaposlitve.

Odkar so se trendi obrnili in je gospodarstvo tudi pri nas začelo rasti, so se razmere na trgu dela izboljšale, na voljo je več kakovostnih delovnih mest, zato na ministrstvu pričakujejo, da bo izseljevanja zaradi zaposlitve manj.

Ne bo pa se povsem ustavilo. Bega možganov v celoti ni možno preprečiti. Na odhode v tujino tudi ne moremo gledati kot na nekaj negativnega, saj mladi s tem pridobijo dragocene izkušnje in poznanstva, pridobijo samozavest in kompetence, so prepričani. Mlade je treba spodbujati k izobraževanju, usposabljanju in dopolnjevanju znanja v tujini, še bolj pomembno pa je, da jih znamo privabiti nazaj v domovino in jim ponuditi nove izzive za delo in njihov razvoj.

Najprej so na potezi delodajalci. Ti morajo prepoznati dodano vrednost tistih, ki se vrnejo, jim ponuditi ustrezna delovna mesta, ki omogočajo posameznikov karierni razvoj in napredek ter jim zagotoviti primerno plačilo za delo, so prepričani na ministrstvu za delo.

Gostovanje slovenskih profesorjev na domačih tleh

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport podpira odprtost in izmenjavo znanja. Zavedajoč se »izjemnega pomena in velikega kapitala znanja Slovencev, ki delajo v tujini« je za internacionalizacije slovenskega visokega šolstva za obdobje 2016 do 2020 namenilo 1,6 milijona evrov.

Večino tega denarja so razdelili z razpisom za financiranje projektnih gostovanj slovenskih strokovnjakov na naših visokošolskih zavodih. Povabljeni so bili slovenski strokovnjaki z doktoratom znanosti, ki že dalj časa delajo v tujini, in so pripravljeni en mesec do eno leto kot pedagogi ali raziskovalci delati v domovini. Tako so financirali 45 gostovanj.

Spodbujali pa so tudi izmenjavo v nasprotni smeri, namreč študijske oziroma znanstvene obiske slovenskih študentov pri slovenskih strokovnjakih na tujih institucijah (za tri do 10 tednov). Za štipendiranje obiskov dodiplomskih, magistrskih ali doktorskih študentov, vpisanih na visokošolske zavode v tujini, je bilo predvidenih 160.000 evrov. Financirali so 30 takih obiskov. Ker je bilo zanimanje veliko in so počrpali vsa sredstva, bo ministrstvo prihodnje leto oba razpisa ponovilo.

Na vprašanje, kako privabiti slovenske strokovnjake, raziskovalce, ki so se v tujino odpravili nabirat reference v raznih raziskovalnih projektih, nazaj v Slovenijo, pa odgovarjajo z javnim razpisom za raziskovalce na začetku kariere. Gre za ukrep, ki podpira povezovanje znanosti z gospodarstvom, mobilnost raziskovalcev, hkrati pa poziva tiste, ki trenutno delajo v tujini, k izmenjavi izkušenj in znanja. Ministrstvo je v ta namen razpisalo 10 milijonov evrov iz evropskega sklada za regionalni razvoj. V naslednjih letih pa načrtuje še en tak razpis.

Nagrajene kadrovske prakse – v znamenju bega možganov

Letošnja zmagovalca natečaja Planeta GV za najboljše kadrovske prakse v letu 2017 oba naslavljata problematiko bega možganov visoko izobraženih kadrov. Med velikimi podjetji je bil izbran Lek za projekt Bio karierni zajtrk, na katerega tudi v sodelovanju z Javnim skladom RS za razvoj kadrov in štipendije ter Društvom v tujini izobraženih Slovencev VTIS povabijo slovenske strokovnjake, ki delajo ali študirajo v tujini. Kot sta povedala Špela Bernhard, kadrovska menedžerka v Leku, in Samo Roš, direktor kadrov ter član uprave te družbe, tisti, ki odidejo v tujino, pogosto izgubijo stik z razmerami v Sloveniji na njihovem področju dela.

Tako ne vedo, kakšne možnosti ponujajo podjetja, kje sploh iskati priložnosti za zaposlitev. To jim s kariernim zajtrkom hočejo predstaviti in ideja se obrestuje. Obeh ponovoletnih zajtrkov se je udeležilo več kot 150 ljudi, opravili so kar nekaj zaposlitvenih razgovorov in do zdaj zaposlili 15 teh strokovnjakov, z večjim številom so še v stikih. Na splošno se v Slovenijo mnogi želijo vrniti zaradi večje kakovosti življenja.

Na ministrstvu za delo se strinjajo in dodajajo, da k temu lahko prispevajo denimo z ustrezno štipendijsko politiko, politiko trga dela, ki je v zadnjih letih doživela pomembno reformo in odpravila nekatere vzroke segmentacije trga dela, in družinsko politiko, ki je v Sloveniji izjemno ugodna v primerjavi z večino drugih držav (višina starševskih nadomestil, daljši čas dopusta za nego otroka …).

Gospodarsko ministrstvo bo po njihovem mnenju za vračanje strokovnjakov naredilo največ, če bo vodilo ustrezno gospodarsko politiko, z njo spodbujalo inovacije, zagotavljalo privlačno podjetniško okolje in tehnološki razvoj, medtem ko bi moralo šolsko ministrstvo spodbujati vlaganje v raziskave in razvoj ter gojiti podjetniško miselnost.

A Roš je poudaril: »Pri begu možganov so eden največjih problemov visoki stroški dela v Sloveniji, zaradi česar je marsikatero podjetje prikrajšano za dober kader. Želeli bi si tudi tuje strokovnjake, a jih zaradi previsoke obremenitve stroška dela ne moremo pritegniti.«

Med majhnimi podjetji pa je nagrado za najboljšo kadrovsko prakso dobilo podjetje Infinum, ki je leta 2015 ustanovilo akademijo in z lastnimi finančnimi sredstvi izobražuje kader s področja IT. V podjetju so ugotavljali, da mladi po končani fakulteti nimajo znanj, ki bi jim omogočila, da bi lahko takoj začeli delati, in v teh razmerah začnejo razmišljati tudi o tujini.

To so hoteli preprečiti, saj so tisti, ki enkrat odidejo, ponavadi izgubljeni za domači trg dela, je povedala kadrovnica Infinuma Tanja Bulbuk Jergović, zato so jim ponudili izobraževanje. Po koncu akademije je trg dela na Hrvaškem in v Sloveniji dobil že več kot 80 usposobljenih posameznikov, v tem podjetju se je v treh letih zaposlilo 33 strokovnjakov.