Podjetništvo čez mejo je okno v svet

V zadnjih letih je tako vzcvetela kot inovativno tehnološko središče, ki po številnih gospodarskih kazalnikih presega avstrijsko povprečje, in je vse privlačnejša tudi za tuje vlagatelje. »Vse se je začelo s prihodom velikih podjetij, kot je Infineon, vodilni proizvajalec mikročipov na svetu. Ta podjetja so spodbudila razvoj na širšem območju. Na srečo je avstrijska Koroška sledila tem prizadevanjem in jih podpirala ter plodno sodelovala. Velik preskok se je tako zgodil z ustanovitvijo tehnološkega parka Lakeside. Postal je zelo plodna platforma za inovativna podjetja, ki iščejo nove poslovne priložnosti ter sinergije z bližnjo univerzo in raziskovalci. Z dobro strategijo so začeli nastajati uspešni poslovni grozdi,« sta razcvet pojasnila Simon Pöpperl in Andreas Duller, predstavnika deželne vlade avstrijske Koroške, ki je nato sprejela strateško odločitev za podporo razvoju, v katerem je videla interes za vso deželo.

Povabilo podjetjem, naj pridejo, se predstavijo in tam zaženejo posel, je tako odprto in že spodbudno, podporno okolje je razlog, zakaj se splača razmisliti o možnostih in sprejeti izziv.
 

Odskočna deska za nastop na večjih trgih

Zaradi ugodnih razmer je svojo proizvodnjo in razvoj preselilo že več večjih podjetij. S tem so se odprle tudi številne možnosti za manjša podjetja, ki jih deželna vlada vabi z jasno izdelano trajnostno strategijo ter jih moralno in finančno podpira vse od ustanovitve podjetja do prvih korakov poslovanja.

Spodbudno je tudi dejstvo, da so tuja podjetja na avstrijskem Koroškem deležna enakih storitev, subvencij in podpore kot domača. Pri pridobivanju sredstev in administrativnih zadevah pa na pomoč priskočijo številne za to pristojne institucije s svojimi svetovalci. To podjetjem olajša prve korake v novem okolju in jim omogoči, da se nemudoma posvetijo tistemu, zaradi česar so tam, se profilirajo, navežejo stike in eventualno prodrejo še na druge, večje in zahtevnejše trge.


 

Naklonjenost digitalizaciji in Silicon Alps

Najpomembnejše koroške industrijske panoge so mikroelektronika, informacijska tehnologija, strojegradnja in lesarstvo, ki so se razvile s prihodom velikih podjetij, kot so IBM, Siemens in Infineon, ki je največji proizvajalec čipov na svetu. Z digitalnim inovacijskim središčem se Koroška intenzivno posveča digitalizaciji, z gradnjo hitrih železniških povezav z Dunajem pa ta nekoč odmaknjeni kotiček Avstrije še bolj povezuje s svetom.

Podjetja se s pomočjo finančnih in idejnih spodbud povezujejo v panožne grozde, med njimi je tako imenovani Silicon Alps, ali pa se vključijo v katerega od tehnoloških parkov, kakršen je Lakeside Park.
»Naše osnovno poslanstvo je negovati povezave med inovacijsko naravnanimi podjetji, ki jih gostimo, univerzo in raziskovalci,« pravi David Pitschmann iz parka Lakeside. »Pri tem nam pomagajo tudi izvrstno 5G-igrišče, raziskovalni laboratoriji, kot je Inštitut za robotiko Joanneum, in največja testna dvorana za brezpilotna letala v Evropi.« Poleg tega pa je poskrbljeno tudi za otroke in mlade, saj jim s številnimi aktivnostmi omogočajo vpogled v svet robotike in drugih naprednih znanosti.




 

Meja ni

Samostojno ali v navezavi na najbolj zastopane panoge so možnosti skoraj neomejene tudi za podjetja iz drugih panog. V podjetniškem prostoru avstrijske Koroške namreč vladajo sožitje, sodelovanje, izmenjava znanj in izkušenj.



Slovenski in avstrijski gospodarski prostor sta močno prepletena – bližina, gospodarske vezi, dostopnost, kulturne, zgodovinske in jezikovne povezave so razlogi, zakaj je avstrijska Koroška primerna izbira za začetek nastopa slovenskih podjetij na tujih trgih. Tam je mogoče skoraj vse: posel, investicije, razvoj, delo in življenje.



O tem pričajo tudi primeri dobre prakse, kot je podjetje LOTRIČ Meroslovje iz Selc, ki na avstrijskem Koroškem deluje že štiri leta. Direktor Marko Lotrič: »Odločitev za odprtje izpostave čez mejo je pretehtala možnost takojšnjega sodelovanja z drugimi podjetji, tudi največjimi igralci koroškega gospodarstva, kot so Infineon, Flextronics, Ortner, Siemens in P&G.« Povezali so se z univerzami, tehniškimi šolami in drugimi podjetji, s priporočilom jim je uspelo najti direktorja izpostave, ki poleg nemščine govori tudi slovensko, najpomembneje pa je, da so ob tem začeli pridobivati reference z avstrijskega trga, ki so bistvenega pomena za nastop na drugih tujih trgih.