Tiskane izdaje
Mila je ekonomistka in profesionalna iskalka zaposlitve. Po letu in pol pošiljanja vlog – kakih 150 –, priprav na razgovore, proučevanja delodajalcev, po prebrani literaturi o tem, kako se predstaviti delodajalcu, prilagajanju življenjepisa in načina pisanja motivacijskih pisem v skladu s prebranim ... si tak naziv gotovo že zasluži, pravi.
Čeprav ji iskanje dela ne gre, kot bi si želela in je upala, ko je diplomirala, optimistično zre naprej. »V tem času, ko sem raziskovala najrazličnejše možnosti in spoznavala številna delovna mesta ter delodajalce, tudi na podlagi pogovorov, sem odkrila svoj sanjski poklic. Zdaj lahko iščem še bolj osredotočeno, ponudbe pošiljam tudi delodajalcem, ki prostih mest ne objavljajo,« je opisala najnovejšo spremembo v procesu iskanja zaposlitve.
Napačno študentsko delo
Preden je diplomirala, še s študentsko napotnico v žepu, se je resno začela ozirati za zaposlitvenimi priložnostmi. In hitro ugotovila, da ji izkušnje, ki si jih je do takrat nabrala z delom v strežbi, ne bodo prav nič pomagale.
»Potencialne delodajalce je zanimalo le, ali bom na napotnico lahko delala še najmanj leto dni, in ker je bil odgovor ne, smo se hitro poslovili. Ni mi žal, da sem študirala ekonomijo, saj sem prepričana, da je znanje, ki sem ga dobila, uporabno. Če bi se lahko vrnila nekaj let nazaj, pa zagotovo ne bi več delala v lokalih, ampak bi zaposlitev iskala v administraciji in podobno. Tako bi imela prakso s svojega področja. Da je nimam, je moj minus. To je zagotovila na enem od pogovorov tudi kadrovica. Dejala je, da potencialne sodelavce najprej iščejo med tistimi, ki že imajo izkušnje,« je opisala Mila.
Med iskanjem zaposlitve odkrila sanjsko delo
V letu in pol je v svojem pristopu do iskanja dela veliko spremenila. Upošteva pravila, ki jih svetujejo v strokovnih priročnikih, posluša nasvete in izkušnje prijateljev.
»Včasih mi je bilo težko poslati ponudbo podjetju, ki ni iskalo novih kadrov. Bilo mi je zoprno, imela sem občutek, da se vsiljujem. Tega predsodka nimam več. Zdaj, ko vem, kaj bi v življenju res rada delala, in sem prepričana, da bi bila pri tem tudi dobra, iščem podjetja, ki imajo takšna delovna mesta. Da se to obrestuje, se je potrdilo kolegici, ki so jo po nekaj mesecih poklicali na pogovor in danes dela v svojem izbranem podjetju. Raziščem jih, razmislim, kako bi lahko prispevala v njihovem podjetju, in potem jim pošljem lično prijavo. Verjamem, da se bo slej ko prej pokazala priložnost,« pravi Mila, ki po vsej tej praksi o svojih prvih vlogah za zaposlitve pravi, da če bi prejela takšno ponudbo, tudi sama sebe ne bi zaposlila.
»Prijavljala sem se na redke razpise, bila sem zelo izbirčna, življenjepis je bilo dolgočasen, predstavila sem samo dejstva in nekaj svojih 'kul' lastnosti v spremnem pismu. Mar jih ne napiše vsak? Niti enega odgovora ni bilo. Potem sem naredila CV v obliki europassa, spremno pismo je še naprej ostajalo skoraj enako ne glede na to, kam sem ga pošiljala. Povabili so me na nekaj pogovorov, a ko so delodajalci ugotovili, da so moji študentski časi nepreklicno minili, je šlo vse po zlu,« je povzela Mila.
Spremenjeni CV in novi razgovori
Ko je odkrila priročnik Kako uspešno iskati zaposlitev, in ugotovila, da je pri iskanju naredila vse ključne napake:
1.) V spremno pismo sem pisala samo razloge, zakaj si jaz želim delati v nekem podjetju – zakaj sem jaz tako »kul«.
2.) V CV nisem imela pripete svoje fotografije.
3.) Imela sem dolgočasen CV, najprej nepregleden, europass pa je višek dolgočasja.
4.) Vsem podjetjem sem pošiljala enako spremno pismo, kar je seveda takoj razvidno.
Takoj je ukrepala na vseh področjih in zelo hitro je prišlo prvo povabilo na pogovor, nato drugo, tretje ... »Ko se o iskanju zaposlitve naučim česa novega, ko mi kdo da kakšen namig, to upoštevam in tako dobim dodaten zagon, upanje, da zdaj pa bo,« je optimistična Mila. Seveda pa pridejo dnevi, ko je obupana, se sprašuje, ali bo sploh kdaj dobila službo.
»Takšno razpoloženje na srečo traja en dan, potem se postavim na noge in si rečem: Vem, da bo. Zelo pa sem srečna, da me družina pri vsem tem podpira, spodbuja,« to je zelo pomembno, še pravi sogovornica. Ravno v teh dneh se odpravlja na zavod za zaposlovanje, kjer se do zdaj še ni registrirala kot brezposelna, in pričakuje, da je to še dodatna pot, po kateri bo prišla do zaposlitve.
