Tiskane izdaje
Poslovnež Mario Kurtović šteje 33 let, po izobrazbi je gimnazijski maturant in vodi kmetijsko gospodarstvo Panorganic, ki od leta 2011, ko ga je ustanovil, raste z bliskovito hitrostjo. Nikoli prej se ni ukvarjal s kmetijstvom, zavedal pa se je, da se v tej panogi skriva poslovna priložnost. Ljutomerčan, ki v Panorganicu zaposluje 20 ljudi, letos pričakuje prek pet milijonov evrov prihodka, do leta 2020 pa si s svojo ekipo želi, da bi postali eden največjih pridelovalcev sadja in zelenjave v Srednji Evropi.
Največji pridelovalec česna
Zgodba o Panorganicu se je začela, ko je Kurtović pred šestimi leti prevzel zapuščeno kmetijo s 4,5 hektara obdelovalne zemlje v Prlekiji. Pol leta je potreboval za piljenje poslovne ideje, ki jo je dodelal z raznovrstnimi svetovalci in agronomi. Zasadil je česen in ga prodal Mercatorju.
»Potem sem začel razmišljati o nadgradnji izdelka v celostno zgodbo, blagovno znamko. Leta 2013 sem združil moči z osnovnošolskim prijateljem Nikom Miholičem in skupaj sva se lotila izziva,« je pojasnil Kurtović. Ustvarila sta blagovno znamko Česnek, s katero je Panorganic postal največji pridelovalec česna v Sloveniji.
Naložba v hrano vedno dobra
Pozneje so v ponudbo dodali še fižol, borovnice in jagode goji. Zadetek v polno je bila živa solata (poleg nje ponujajo tudi živa zelišča), ki so jo na trg plasirali v lončkih, s koreninami, da bi pridelek na poti od rastlinjaka do kuhinje ohranil svežino. Pri uresničevanju poslovne ideje so si pomagali tudi z nepovratnimi sredstvi.
Rastlinjak Panorganica Foto: Tadej Regent/Delo
»Vedno je treba najprej ugotoviti, kateri je tisti izdelek, ki bo na trgu uspel. To je pri poslu najtežje. Če pri tem izhajaš iz svojih potreb, ni nujno, da bo ideja obrodila sadove tudi pri širšem krogu ljudi. Skratka, ugotoviti je treba, kaj pogreša trg in zapolniti vrzel. Nato pa idejo še finančno podkrepiti. Vse to zahteva veliko časa in angažmaja,« je ključne korake pri ustvarjanju uspešne poslovne zgodbe opisoval Kurtović. Naložba v prehrano? »Vedno je dobra, le ugotoviti je treba, na kateri pridelek se osredotočiti,« je opozoril.
Ključna je ekipa
Je morda kdaj podvomil o kakšnem koraku? »Sem zelo samozavesten. V kar verjamem, to izpeljem. Res pa je, da so me obkrožali ljudje, ki so imeli dvome. Nekaj začetnih porodnih krčev smo imeli le pri živi solati, a menim, da so to izzivi vsakega podjetnika, ki se srečuje z novimi tehnologijami. Težko se jih je priučiti, ker so za vsak rastlinjak razmere drugačne. A ko smo zajadrali v to, se je vse prodalo,« je razkril.
Poudaril je še, da je v podjetništvu zelo pomemben izbor ekipe. »Da bi ves posel urejal sam, to ne gre. Nimaš vseh znanj, pa tudi energije, ki jo resen posel zahteva, pregorel bi. Zavedati se je treba, da potrebuješ ljudi, ki so strokovni na različnih področjih in ti lahko pomagajo do uspeha,« je nasvete za mlade podjetnike nizal Kurtović.
Zaposluje tri invalide
Nove sodelavce je najprej iskal med prijatelji, kolegi in znanci, ki jim zaupa, pa tudi prek zaposlitvenih oglasov na zavodu za zaposlovanje. Povezuje se tudi z univerzitetnim rehabilitacijskim inštitutom – Soča, zaposlil je tri invalide. Pred kratkim je iskal moške za tritedensko fizično delo v rastlinjaku in opazil, da je tovrsten kader vse težje najti. Ravno zdaj pri Panorganicu iščejo 15 oziroma 20 sezonskih delavcev ...
Več površin, več izvoza
Panorganic je uspešen tudi zato, ker je storil korak naprej od konkurence, pravi Kurtović. Ponudil je živila, pridelana v Sloveniji, oblikoval blagovno znamko, drugače pristopil do trgovcev, se razširil na družbena omrežja. Prvo leto so česen pri Panorganicu posadili na šestih hektarih, zdaj ga pridelujejo na dvajsetih.
Živa solata je bila zadetek v polno. Foto: Tadej Regent/Delo
Letina vseh pridelkov obsega približno 540 ton. Prodajajo jih tudi v Avstriji, z njimi preskrbujejo Hofer, do konca poletja bodo pri severnih sosedih dokončali rastlinjak, ki ga zdaj gradijo. Izvažajo tudi na Hrvaško, za jesen se dogovarjajo še z Madžari in Romuni.
Hitro se lahko opečeš
Kaj Kurtović, ki vodi uspešno podjetniško zgodbo, svetuje tistim, ki se odločajo za podjetniško pot? »Treba je biti pogumen. Če imaš dobro idejo, ki jo je mogoče na trgu preveriti, jo zagrabi! Hkrati pa je treba biti pozoren na tiste, ki bi ti lahko ukradli idejo. Poslovni svet je poln volkov in lisjakov, ki znajo marsikaj izkoristiti v svoj prid. Če si preveč naiven in ti prehitro zadišijo mamljive številke, se lahko opečeš. Tudi mi smo prestali takšno šolanje, ki nas je stalo ogromno denarja. A tako se učiš,« je izkušnje razkril Ljutomerčan, ki je lani prejel naziv mladega podjetnika leta.
