Pravice po novem tudi avtistom

Kaj prinaša zakon o socialnem vključevanju invalidov? Po prenehanju delovnega razmerja spet nadomestilo.
Objavljeno
12. januar 2018 10.57
Valerija Bužan - direktorica CUDV Dolfke Boštjančič Draga 03.februarja 2016 [Valerija Bužan,direktorji]
Pija Kapitanovič
Pija Kapitanovič
Slovenija je leta 2008 ratificirala konvencijo o pravicah invalidov, ki podpisnike zavezuje k deinstitucionalizaciji, s katero se enakovredno vključujejo na trg dela, stanujejo v urbanih okoljih, otroci obiskujejo normalne osnovne šole in niso segregirani pri pridobivanju osnovnega izobraževanja. Govori tudi o tem, da so enaki pred sodiščem, predvideva, da ni več odvzema opravilne sposobnosti in podaljšanja roditeljskih pravic.

Zakon o socialnem vključevanju invalidov, ki je od 21. decembra v javni obravnavi, pravice, ki izhajajo iz statusa invalida, po novem podeljuje tudi osebam s pridobljenimi možganskimi okvarami in avtistom.

Najpomembnejša novost je, da ima invalid, ko mu delovno razmerje iz kateregakoli razloga preneha, ponovno pravico do nadomestila v polnem znesku. Če sklene delovno razmerje, se mu nadomestilo izplačuje v višini razlike med prejeto plačo in zneskom neto minimalne plače. Invalidi pridobijo pravico do nadomestila, ko dopolnijo 18 let oziroma pri kasneje ugotovljeni možganski poškodbi naslednji mesec po pridobitvi statusa invalida po tem zakonu.

Predlagani zakon bo nadomestil zakon o družbenem varstvu, ki je bil sprejet leta 1983 in bil za tisti čas napreden zakon, saj je zagotovil vsem osebam s posebnimi potrebami minimalni dohodek ter tako socialno varnost in neodvisnost od družine.

»Mislim, da je predlog zakona zelo dober, bo pa treba uskladiti tudi drugo zakonodajo, npr. zakon o socialnem varstvu, ki pa nekatere stvari, npr. pravico do bivanja v instituciji, opredeljuje v neskladju s procesi deinstitucionalizacije. Gotovo bi sprejetje predlaganega zakona premaknilo stvari na bolje, tako za osebe s posebnimi potrebami kot njihove svojce. Pri tem pa moramo biti pozorni, da ne zrušimo dobrih stvari iz obstoječe zakonodaje, saj nekatere osebe s posebnimi potrebami, predvsem s težjo in težko motnjo v duševnem razvoju, še vedno potrebujejo večjo podporo in tako drugo obliko pomoči,« meni Valerija Bužan, direktorica Centra za usposabljanje, delo in varstvo (CUDV) Dolfke Boštjančič.