Tiskane izdaje
Nemčija dobo upokojevanja postopno pomika proti 67. letu, a mnogim tudi to ni dovolj. »Kasnejše upokojevanje ne bi smelo biti tabuizirano, ampak obravnavano kot bistveni dejavnik,« so lani zapisali pri nemški Bundesbanki in zaradi hitrega staranja prebivalstva predlagali dvig upokojitvene starosti na 69. leto med letoma 2030 in 2060. Kako Nemci temu prilagajajo trg dela?
Razprava še ni končana: če nekateri ekonomisti vidijo resne posledice staranja prebivalstva za trg dela in vso družbo, so na ministrstvu za delo vsemu upiranju gospodarstva navkljub – ustrašilo se je za svoje najbolj izučene delavce – uveljavili upokojevanje pri 63 letih, če je delavec delal že več kot 45 let.
Drugi verjamejo, da to še zaostruje demografsko krizo v državi, ki se bo že brez tega zaostrila okrog leta 2030, ko se bo začela upokojevati zelo številčna generacija baby boom. Pri tem pa tudi Nemci živijo vse dlje in vodja Inštituta Maxa Plancka za demografske raziskave Jim Vaupel celo napoveduje, da bo vsak drugi danes rojeni otrok doživel sto let.
Ljudje, ki so se leta 1960 upokojili pri 65 letih, so lahko v povprečju pričakovali še 13,5 leta življenja, danes lahko pričakujejo še devetnajst let. Zato se bo, če se ne bo nič spremenilo, še naprej povečeval delež pokojninskega zavarovanja, ki ga zaposleni odmerjajo za podporo pokojninskemu sistemu. S sedanjih 18,7 odstotka bruto plače naj bi se v prihodnjih desetletjih povečal na 24 odstotkov, povprečna pokojnina, ki danes dosega 48 odstotkov povprečne plače, pa se bo leta 2060 znižala na 42 odstotkov. Celo upokojevanje pri 69 letih jo bo tedaj povišalo le na 44 odstotkov, verjamejo pri Bundesbanki.
Na sto brezposelnih inženirjev 261 razpisanih mest
Morda se bo zdaj zelo nizka stopnja rojevanja izboljšala, mnogi ekonomisti pa ostajajo pesimisti in predlagajo celo upokojevanje pri 73 letih. Nemška država še vztraja pri postopnem povečevanju do 67. leta starosti, kar za sedanje upokojence pomeni 65 let in pet mesecev, a se tudi sama pritožuje nad pomanjkanjem določenih poklicev.
Inženirjev je tako v zasebnem sektorju še zadosti, državna uprava pa jih kljub proračunski odločitvi za hitro gradnjo nove infrastrukture ne najde dovolj, saj je po podatkih kölnskega inštituta IW na vsakih sto brezposelnih inženirjev 261 razpisanih delovnih mest s trendom naraščanja. Podobno je z nekaterimi drugimi poklici, zato se delodajalci veselijo tistih, ki želijo delati tudi po izpolnitvi zakonskega roka za upokojevanje.
Podatki Zvezne agencije za delo kažejo, da število teh hitro narašča, in večinoma ne zaradi nizkih pokojnin, ki bi jih morali dopolnjevati z dodatnimi dohodki. Seveda so tudi številni takšni, v mnogih primerih pa gre za visoko izobražene in izučene, ki hočejo ostati aktivni tudi v starosti. Študija berlinskega inštituta DIW je že leta 2011 pokazala, da je povprečni dohodek gospodinjstev z zaposlenimi starejšimi dva tisoč evrov na mesec, povprečno plačilo pa je dosegalo skoraj 22 evrov na uro.
Predčasno upokojeni z omejitvami honorarnega dela
Nemčija starejšim, ki še želijo delati, daje različne možnosti. Mnogi kar nadaljujejo delo, če v pogodbi nimajo avtomatičnega končanja delovnega razmerja ob dosegu uradne starostne meje upokojitve in si s tem zvišujejo kasnejšo pokojnino. Brez omejitve lahko delajo tudi tisti, ki so se že upokojili pri zakonsko določeni starostni meji upokojitve, a morajo po zaslužkih prek 450 evrov plačevati nekatere prispevke.
Tisti, ki so se upokojili predčasno, pa lahko brez dajatev služijo le do 6300 evrov na leto, od vsot, višjih od tega, morajo štirideset odstotkov odšteti pokojninski blagajni. Postavke za delo starejših vsebujejo še vrsto določil, zato je za vsakega posameznika najbolje, da se o tem pozanima pri svoji pokojninski zavarovalnici.
Zagovorniki aktivnega dela starejših verjamejo, da ti ukrepi niso dovolj in da so nekatere evropske države bolj napredne. Nemčija še išče najboljše ravnotežje med delom starejših, da to ne bo nepravična konkurenca mlajšim, a bo koristilo starejšim in vsej družbi.
Številne raziskave namreč kažejo, da so tisti starejši, ki ostajajo aktivni, bolj zdravi in zadovoljni, Nemčija pa dokazuje, da po pravilu ne odvzemajo dela mladim: država že več kot desetletje podaljšuje starostno mejo upokojitve in se lahko pohvali z zelo nizko brezposelnostjo nasploh ter še posebej med mladimi.
Nemški strokovnjaki opozarjajo, da je 80 odstotkov starejših zaposlenih v dovolj dobri telesni kondiciji, s pravilnimi terapijami in nasveti o prehrani pa je mogoče k nadaljevanju zaposlitve pomagati tudi mnogim, ki niso. »Telesno morda niso tako zelo pripravljeni in hitri, a zaradi svojih izkušenj delajo manj napak kot mlajši,« verjame Axel Börsch-Supan z Inštituta Maxa Plancka. Delodajalci to cenijo, starejši zaposleni pa so, poudarja raziskovalec, srečnejši od tistih, ki so se upokojili.
