Tiskane izdaje
»Tako rekoč vsak dan pošiljam prijave, skrbno jih izoblikujem, vsake toliko časa me povabijo na razgovor, pridem celo v drugi, tretji krog, na koncu pa delo dobi nekdo – z izkušnjami. Sama jih nimam, ker mi nihče ne ponudi priložnosti, da bi jih nabrala.« To je samo ena od mnogih podobnih zgodb. Če nimaš izkušenj, ne dobiš službe, in če ne dobiš službe, nimaš izkušenj. Začarani krog, v katerem se vrti in izgublja živce in motivacijo množica mladih, ki so končali študij.
Včasih so tovrstne težave mladih, ki vstopajo na trg dela, reševala pripravništva. Kako pa je s pripravništvi danes? Smo na ta institut v obdobju velike brezposelnosti in skromnih možnosti za zaposlitev pozabili? Ali obstaja samo še za nekatere poklice? Kako o tej opciji razmišlja država, ki si je med naloge zapisala tudi večjo skrb za zaposlitev mladih?
Vlada se je že pred dvema letoma, ob pripravi analize opravljanja pripravništva v RS, med drugim spraševala, ali so pripravništva sploh še potrebna za opravljanje dela po končanem izobraževanju. In če so, kakšno je minimalno potrebno trajanje, ali so potrebni strokovni izpiti ... Odgovor je bil pritrdilen, zato je z akcijskim načrtom sprejela vrsto ukrepov in novelirala nekatere zakone, ki na posameznih sektorjih (podobno kot v tujini) urejajo pripravništvo in opravljanje strokovnega izpita.
Naložba v socialo
Med ukrepi naj omenimo projekt Spodbujanje pripravništva. Ministrstvo za delo je skupaj z ministrstvom za šolstvo lani objavilo poseben razpis. V projekt se je vključilo 82 pripravnikov (42 na centrih za socialno delo, štirje na centrih za usposabljanje, delo in varstvo, 14 v domovih za starejše, pet v varstveno-delovnih centrih, dva v javnem zavodu za pomoč na domu in 15 v nevladnih organizacijah).
S projektom so želeli povečati zaposljivost strokovnih delavcev z zahtevano izobrazbo, okrepiti socialnovarstveni sektor za izvajanje posameznih socialnovarstvenih programov in s tem zagotoviti kakovostnejše storitve za uporabnike teh programov. Program je bil financiran iz evropskega socialnega sklada.
Da bi spodbudila opravljanje pripravništva, je vlada v skupni kadrovski načrt državne uprave za leta od 2016 naprej določila posebno kvoto dovoljenih zaposlitev, ki je namenjena izključno zaposlitvam pripravnikov na posameznih ministrstvih, v vladnih službah, policiji in upravnih organih. Razpisujejo jih organi sami, glede na svoje potrebe, pokrivajo tudi stroške zanje.
Za pravnike in ekonomiste
Zavod RS za zaposlovanje pa od maja 2016 izvaja program Pripravništvo za mlade iskalce prve zaposlitve, s katerim omogoča opravljanje pripravništva na Finančni upravi RS (Furs), Inšpektoratu RS za delo ter Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Kot so nam povedali na Fursu, so se v pogodbi z zavodom za zaposlovanje zavezali, da bodo v programu v letih 2016 in 2017 zaposlili po 36 pripravnikov na leto. Vse stroške v zvezi z zaposlitvijo pripravnikov (plačo, stroške prevoza, prehrane, regres za letni dopust, mentorski dodatek ter stroške usposabljanja in zdravniškega pregleda) Fursu povrne zavod za zaposlovanje.
Urad je pripravnike iskal predvsem med diplomanti prava in ekonomije, saj je to njegov glavni zaposlovalski bazen. Izbira pripravnika poteka po enakem postopku kot katera koli zaposlitev. »Prijav na vsako razpisano delovno mesto je izjemno veliko, kljub vsemu pa manj kot na javnih natečajih, ki ne postavljajo posebnih pogojev – iskalci prve zaposlitve brez delovne dobe in mlade brezposelne osebe pred dopolnjenim 30. letom.
Furs je pripravniška delovna mesta za leto 2016 razpisal tako rekoč po vsej Sloveniji. Največ jih je bilo v Ljubljani, skupaj 14 za tri urade, v Kranju pet, v Celju štiri, drugod pa nekoliko manj, skladno z delovnimi potrebami. Na splošno lahko poudarimo, da je bilo tudi kandidatov več v Osrednjeslovenski regiji in na Štajerskem, kjer se je število prijav gibalo v povprečju od 30 do 120 na eno delovno mesto,« so povedali na finančni upravi.
Pomladitev ekipe
Program se je, tako Furs, izkazal za zelo uspešnega. Zaradi daljše omejitve zaposlovanja se starostna struktura zaposlenih v uradu povečuje, zato je že nastala vrzel pri prenosu znanj in izkušenj na mlajše sodelavce. Z izvedbo programa urad torej ni samo izpolnil vladnega cilja, ampak je z zaposlitvijo mlajših sodelavcev tudi sam veliko pridobil. Pod vodstvom mentorjev so pripravniki dodobra spoznali organizacijo, postopke, se srečali s prvimi praktičnimi primeri in problemi. Pripravniška doba se je prvi skupini povečini že iztekla. Delodajalec pravi, da »so se zelo izkazali, in kot vse kaže, nam bo veliko večino uspelo tudi zadržati in z njimi skleniti pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, saj s svojim na novo pridobljenim znanjem zelo uspešno konkurirajo drugim kandidatom. Pripravniki so v okviru programa opravili tudi kar nekaj strokovnih izpitov, tako iz zakona o finančni upravi kot iz zakona o splošnem upravnem postopku, zakona o prekrških in zakona o inšpekcijskem nadzoru.«
Kako pa je v gospodarstvu?
V pravni službi GZS so pojasnili, da se v gospodarstvu po letu 2013 število pripravništev zmanjšuje, kar je predvsem posledica spremembe zakonodaje. Po novem zakonu o delovnih razmerjih je pripravništvo možno le, če tako določa zakon ali kolektivna pogodba na ravni dejavnosti.
Večina kolektivnih pogodb v gospodarstvu daje podlago za sklepanje pogodb o zaposlitvi s pripravniki, kot na primer v dejavnosti trgovine, kovinske industrije, drobnega gospodarstva, gradbeništva, papirne industrije, kovinskih materialov. Tam, kjer kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti ni, za pripravništvo ni pravne podlage.
Pripravništvo je časovno omejeno, in sicer lahko traja največ eno leto, če zakon ne določa drugače. Zakon določa tudi podrobne pogoje za zaposlitev pripravnika, zagotavlja mu posebno varstvo (delodajalec mu načeloma ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi), določa plačo (najmanj 70 odstotkov osnovne plače, ki bi jo prejel kot delavec na tem delovnem mestu, a ne manj od minimalne plače), dodatke, povračilo stroškov v zvezi z delom, regres za letni dopust. Imeti mora tudi mentorja in program.
Koristi za delavca in podjetje
Mladi tako pridobijo praktično znanje in veščine, potrebne za nadaljnje samostojno delo, zato se bodo po končanem izobraževanju lažje vključili na trg dela. Delodajalcu pa pogodba za določen čas omogoča fleksibilnejšo obliko zaposlitve, zato se bo najbrž prej odločil, da zaposli koga brez izkušenj. Po opravljenem pripravništvu bo vedel, ali kandidat ustreza njegovim zahtevam. S pripravništvom se preprečuje izgubljanje znanja in veščin ter ustvarja fond nove, usposobljene delovne sile, ki se lahko samostojno vključi v delovni proces in prevzame zahtevane delovne naloge. To je tudi možnost za angažiranje starejših delavcev, ki so lahko mentorji novincem.
