Samo orodjarji v Škofji Loki popolnili oddelek

Namesto pričakovanih dvesto je v prve poskusne oddelke vpisanih 53 vajencev.

Objavljeno
21. september 2017 18.42
Aleš Stergar
Aleš Stergar

Štirinajst dni prakse zelo hitro mine. En teden spoznavaš proces in delo, drugi teden malo poskusiš, pa mine, je na okrogli mizi o pomanjkanju ustrezno usposobljenega kadra in priložnostih vajeništva na celjskem obrtnem sejmu povedal dijak Šolskega centra Krško - Sevnica Anej Mrvič. In zadel bistvo.

Anketa med dijaki v tem posavskem šolskem centru je pokazala, da več kot tri petine dijakov meni, da doslej praktičnega pouka ni bilo dovolj in da bi najraje kar pol šolskega leta preživeli na praksi, ki po mnenju več kot štirih petin dijakov da tudi največ uporabnega znanja.

S pravkar začetim šolskim letom se je v sedem slovenskih srednjih šol poskusno vrnil vajeniški sistem izobraževanja, in to za štiri poklice: za mizarje, kamnoseke, orodjarje in gostince. Na šolskem ministrstvu so ob sprejetju zakona v prvih treh letih pričakovali do dvesto vajencev na generacijo. Zakon je bil sprejet šele maja letos, vajenci pa so se morali vpisati že aprila, zato je bil vpis v vajeniške programe manjši od pričakovanj, saj se je vpisalo le 53 vajencev.

Za povečavo kliknite na grafiko.

Morda je delni odgovor na slab odziv na novi vajeniški sistem tudi v »slabem« prizvoku za te štiri poklice, saj naj bi bili »težaški«, ugotavlja Janja Starc iz Območne obrtno-podjetniške zbornice Krško. Druga razloga bi po njenih besedah lahko bila slaba promocija vajeniškega sistema, dejstvo, da te štiri programe izvajajo le nekateri šolski centri, tako da se takoj odpre problem prevelikih razdalj. Krško-sevniški šolski center teh programov nima, so pa kot edini v Sloveniji letos uspešno, menda celo nadpovprečno, napolnili nov program za strojne mehanike.

Janja Starc pravi, da so k dobremu vpisu morda nekaj pripomogli v krški zbornici, saj je bilo o vsem veliko govora, tudi v lokalnih medijih. OOZ Krško je na pobudo evropskega poslanca Franca Bogoviča in skupaj z njim so predstavniki obrti in podjetništva, šolstva in lokalne skupnosti prisostvovali predstavitvi projekta Alliance for Youth podjetja Nestlé, ki mladim prek dualnega sistema izobraževanja približujejo poklice in jim prek projekta omogočajo lažji prehod iz izobraževanja v delovni proces.

Zavezništvo za mlade

Skozi omenjeni projekt, v katerega je vključeno okoli dvesto podjetij, so v dobrih dveh letih usposobili okoli 120.000 mladih iz vse Evrope. V Krškem so zgodbo Zavezništva za mlade prenesli in prilagodili našemu okolju – iz Krškega na celotno regijo Posavje, v bodoče morda tudi po Sloveniji, saj je pomanjkanje ustrezno usposobljenega kadra globalni problem sodobnega časa in se z njim srečuje vsa Evropa, meni Starčeva. V kratkem času so naredili veliko, najpomembneje pa je, da so povezali tri ključne dejavnike za vzgojo kadrov: gospodarstvo, šolstvo in lokalno skupnost. Vsi skupaj verjamejo, da jim bo uspelo podjetjem zagotoviti kader, šolam učence in občinam občane.

Projekta so se lotili, ker bo ob sedanji dinamiki odločanja za poklice, zaposljive v domačem okolju, gospodarstvo ostalo brez kadrov. Sedanji sistem še vedno dovoljuje vpisovanje v šole, fakultete, ki nimajo zaposlitvenega potenciala, po drugi strani pa je obstoječi izobraževalni sistem tudi takšen, ki dijakom oz. učencem ne daje zadosti praktičnega znanja za samostojno vključitev v delovni proces, meni Starčeva.

Drugi odgovor bi bil tudi miselnost, zavedanje o častnosti poklicev. Še vedno prevladuje mnenje, da če se boš učil, ti ne bo treba delati. Celotna družba bi se morala zavedati, da je vsak poklic časten in prav vsak potreben za obstoj družbe. V Krškem so se celotne zgodbe lotili sistematično in začeli ozaveščati o pomenu in obstoju poklicev že pri najmlajših, promocijo za šest poklicev pa v osnovni šoli nadaljujejo z ogledi podjetij, usposobili so učitelje praktičnega pouka za uporabo novodobne tehnologije in nagovorili starše.

OOZ Krško ima odobrena tudi evropska sredstva za projekt Erazmus+ KA3, ki so ga poimenovali »Master5«, v katerem bodo skupaj s partnerji iz Slovenije, Hrvaške, Srbije in Nemčije pripravili izobraževalni program po vzoru nemške mojstrske šole.

Orodjarji v Škofji Loki

Skoraj polovica prve poskusne vajeniške generacije, 23 vajencev, se je vpisalo v izobraževalni program Oblikovalec kovin – orodjar v Šolskem centru Škofja Loka. Direktor tega centra Martin Pivk je glede na to, da je bila šola za možnost izvajanja vajeniške oblike izobraževanja obveščena šele v sredini januarja, informativni dan pa je bil v začetku februarja, ko si večina bodočih dijakov pride samo še ogledat šolo, za katero so se odločili, z vpisom zelo zadovoljen.

Pri vpisu v vajeniške izobraževalne programe morajo bodoči vajenci predložiti registrirano pogodbo pri zbornicah o vajeništvu med delodajalcem in vajencem. Šola lahko pri tem pomaga samo tako, da seznani bodoče dijake in delodajalce, na podpis pogodbe pa šola ne more vplivati, pojasnjuje Martin Pivk. Pri tem imajo delodajalci težko nalogo, da mlade pritegnejo in prepričajo. Veliko zanimanje delodajalcev za možnost izvajanja vajeništva pa pripisuje dosedanjemu dobremu sodelovanju s šolskim centrom in pomanjkanju kadra na trgu dela.

Večina bodočih vajencev prihaja s škofjeloškega območja, kjer je tudi največ podjetij, ki zaposlujejo oblikovalce kovin – orodjarje. Ostali bodoči vajenci prihajajo z Gorenjske in ljubljanskega območja. Tudi tisti delodajalci, ki v letošnjem šolskem letu še nimajo podpisane nobene pogodbe z vajenci, se zelo zanimajo za vajeniško obliko izobraževanja. Tako za orodjarje kot za ostale programe, kjer se mladi lahko trenutno izobražujejo samo po šolski obliki, pravi Pivk.

V škofjeloški srednji šoli za strojništvo se za orodjarje v vajeniški obliki najmanj polovica izobraževalnega programa izvede kot praktično usposabljanje z delom pri delodajalcu, najmanj dve petini izobraževalnega programa pa izvede šola, od tega vse splošno izobraževalne predmete.

Vajeniške nagrade najmanj 250 evrov

Mesečni znesek vajeniške nagrade ne sme biti nižji od 250 evrov za prvi letnik, 300 evrov za drugi letnik in 400 evrov za tretji letnik, lahko je višji, če je tako določeno s kolektivno pogodbo dejavnosti, ki zavezuje delodajalca.

Kamnosek naj bi bil po mnenju mladih »težaško« delo, zato je zanj manj zanimanja. Foto Leon Vidic/Delo

Iz obrtniških vrst je vedno moč slišati, da prihajajo iz šol dijaki s premalo strokovnega praktičnega znanja. Pivk pojasnjuje, da imajo dijaki tudi v šolski obliki možnost, da opravijo v primeru individualne pogodbe dve petini časa izobraževanja pri delodajalcu v obliki praktičnega pouka in praktičnega usposabljanja z delom.

Tisti delodajalci, ki želijo sodelovati pri izobraževanju svojega bodočega zaposlenega, to možnost tudi izkoristijo in tako običajno pridejo tudi do najboljših dijakov, pravi Pivk in dodaja, da vajeništvo tega ne bo bistveno spremenilo. Še vedno bo tisti delodajalec, ki bo vložil več truda v izobraževanje svojega bodočega zaposlenega, dobil kader, ki bo imel več in bolj kvalitetno znanje.

Pivk navaja podatke slovenskega statističnega urada, da si kar 36 odstotkov delodajalcev želi usposobiti vajence glede na svoje potrebe, 29 odstotkov si želi izbrati najboljše, 22 odstotkov si jih želi uporabiti kompetence vajencev že med vajeništvom in 13 odstotkov želi preprečiti neusklajenost kadrov s potrebami podjetja pri zaposlovanju neposredno s trga dela.

Aktivna vloga delodajalcev

Razlika pa je v tem, da delodajalec prevzema v vajeniški obliki izobraževanja aktivno vlogo in odgovornost za ta del izobraževanja, medtem ko je pri šolski obliki vsa odgovornost na šoli. Odprti del kurikula je prilagojen delodajalcu, kar mu daje možnost izobraževanja za tiste vsebine, ki so zanj pomembnejše. Bistvena prednost vajeništva pa bo po mnenju Martina Pivka tudi ta, da se bodo lahko po vajeniški obliki izobraževanja izobraževali tudi za redke poklice.

Šolski center Škofja Loka ima lasten Medpodjetniški izobraževalni center (Mic), ki poskrbi za tiste vsebine, ki jih delodajalci ne zagotavljajo. O programu se dogovorijo vajenec, delodajalec in šola v okviru načrta izvajanja vajeništva. Naloga Medpodjetniškega izobraževalnega centra je tudi povezovanje z gospodarstvom in obrtjo, pravi Pivk. V letošnjem šolskem letu imajo v loškem šolskem centru skoraj tisoč dijakov pri praktičnem usposabljanju z delom pri več kot 400 delodajalcih. Ti delodajalci ne samo, da sodelujejo pri izobraževanju njihovih dijakov, ampak se tudi aktivno vključujejo v kreiranje dela šole in odprtega dela kurikula, česar so v šolskem centru zelo veseli.

Na izobraževanje v Škofjo Loko tudi dijaki iz tujine

Šola ne more izvajati določenega izobraževalnega programa, če nima materialnih in kadrovskih pogojev in ni vpisana v razvid izvajalk, pojasnjuje Martin Pivk. Vse šole morajo zagotavljati minimalne pogoje za posamezne programe. Trudijo se, da bi bili ti pogoji čim boljši, v Škofji Loki pa po direktorjevih besedah ponujajo odlične pogoje. To so opazile tudi tuje šole, ki k njim pošiljajo svoje dijake na krajše izobraževalne programe v okviru njihovega rednega izobraževanja.