Tiskane izdaje
Nad upoštevanjem zakonov o trgu dela in o delovnih razmerjih, ki urejajo agencijsko delo, bedi inšpektorat za delo. V zadnjih letih je največ kršitev odkril pri delodajalcih, ki so delo posredovali brez dovoljenja oziroma ne da bi bili vpisani v register.
Obstaja tako register domačih pravnih in fizičnih oseb, ki lahko posredujejo delo kot tudi evidenca tujih fizičnih in pravnih oseb.
Na inšpektoratu za delo pozivajo vse, ki bi želeli prijaviti kršitve zakonodaje, da to storijo pisno – po navadni ali e-pošti (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.) oziroma ustno v času uradnih ur na območni enoti inšpektorata v kraju, kjer je delodajalčev sedež. Vzorec prijavnega obrazca je dostopen na njihovi spletni strani, prav tako elektronski obrazec.
Prijavitelji naj navedejo čim več podatkov o kršitelju, opišejo kršitve ter priložijo morebitna dokazila, ki kažejo na sum nezakonitosti. To so lahko fotografije, listine, podatki o pričah in delavcih, ki so jim kršene pravice.
Kršitve večinoma zaradi posredovanje dela brez dovoljenja
Delavci naj še pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi na spletni strani ministrstva za delo preverijo, ali ima bodoči delodajalec oziroma agencija za posredovanje dela, ki bo zagotavljala njihovo delo drugim uporabnikom, sploh dovoljenje za opravljanje svoje dejavnosti. Velika večina kršitev namreč nastaja prav na ta račun.
Pozorni morajo biti tudi na vsebino pogodbe, saj tovrstno delo predvideva nekatere posebnosti. Delodajalec denimo ne sme napotiti delavcev k uporabniku, ta pa ne sme uporabljati napotenih delavcev, če gre za nadomeščanje stavkajočih delavcev, če so v zadnjih dvanajstih mesecih odpustili večje število zaposlenih in če gre za delovna mesta, na katerih so izpostavljeni nevarnosti in tveganjem. Število napotenih delavcev pri uporabniku sicer ne sme presegati 25 odstotkov zaposlenih (v to se ne štejejo tisti, ki so pri agenciji zaposleni za nedoločen čas).
Na zahtevo sindikata ali sveta delavcev mora uporabnik enkrat na leto obveščati o razlogih za najemanje delavcev. Pogodba se načeloma sklene za določen čas in vsebuje dogovor, da plačilo delavca, ko se delo pri uporabniku predčasno preneha ali ko dela ni, ne sme biti nižje od 70 odstotkov minimalne plače – torej 563 evrov bruto.
Pred delom v tujini se posvetujte s tamkajšnjimi sindikati
»Če je predvideno, da naj bi delodajalec napotil delavce v tujino, opozarjamo predvsem, da preverijo zahteve, ki jih mora pri tem v skladu z zakonom o delovnih razmerjih izpolniti delodajalec,« svetujejo na inšpektoratu. Zakon namreč predvideva, da lahko delodajalec začasno napoti delavca na delo v tujino, ta pa ga lahko odkloni, če za to obstajajo določeni razlogi. Delavcem svetujejo, naj pred sklepanjem pogodb za opravljanje dela v tujini svoje bodoče delodajalce preverijo na spletu, kjer je več seznamov tistih, ki ne izpolnjujejo obveznosti do svojih delavcev.
Zavod za zaposlovanje denimo objavlja evidenco delodajalcev z negativnimi referencami (njihove matične številke hrani Ajpes), finančna uprava pa seznam davčnih neplačnikov.
Nekaj informacij je tudi na spletišču ministrstva za delo, na inšpektoratu pa svetujejo tudi, naj se povežejo s katerim od delavcev, ki že delajo pri potencialnem delodajalcu, ali s predstavniki sindikatov.
Delavci iz Slovenije, ki za slovenskega delodajalca delajo v tujini, lahko kršitve sporočijo nadzornemu organu v tujini – naš inšpektorat tam nima pristojnosti.
