Srebrna delovna moč v podjetjih

Ob 82.400 posameznikih, ki so prijavljeni na zavodu za zaposlovanje, številni delodajalci ne najdejo ustreznih kadrov. Niti ob že precej znižanih merilih, priznavajo mnogi. Delavci, ki bi jih samo posedli ali postavili na delovno mesto in bi bili polno operativni, so iluzija. Zdaj je pomembno, da se je posameznik sposoben in da se hoče učiti ter da osebnostno ustreza kulturi v podjetju.

Tudi to delodajalci vedno bolj odkrivajo: tisti, ki odnose puščajo ob strani, bodo prej ali slej ostali sami, opozarjajo strokovnjaki, ki imajo polne roke dela s svetovanji, team buildingi, zagotavljanjem izobraževanj in podobnimi ukrepi. A mnogi, menda še vedno večina, vse to puščajo ob strani, posledica pa je, da jim ljudje bežijo. Ali na bolje ali pa na prvi vlak proti upokojitvi, ki da je nekakšna odrešitev.

Upokojitve kmalu po 60. letu

Slovenija se uvršča med države, kjer v povprečju najprej odidemo s trga dela v tretje življenjsko obdobje. Letos se ženske za pridobitev polne starostne pokojnine lahko upokojijo najprej z 59 leti in štirimi leti starosti ob 39 letih in osmih mesecih delovne dobe, če imajo najmanj 20 let delovne dobe, pa s 63 leti in šestimi meseci, moški pa najprej pri 59 letih in osmih mesecih, če imajo 40 let delovne dobe, oziroma s 65 leti, če so delali najmanj 15 let.

Podatki zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pa kažejo, da se moški v povprečju upokojijo pri nekaj več kot 61 letih (lani pri 61 letih in devetih mesecih), ženske pa so lani prvič (vsaj od leta 2007) v povprečju na delovnem mestu ostale do 60. leta. Število posameznikov, ki prejemajo predčasne pokojnine – torej se v zameno za znižano pokojnino umaknejo s trga dela, preden izpolnijo pogoje –, pa hitro raste. V prvih desetih mesecih letos se je za to odločilo že več kot 2700 ljudi.

Zavod ni čakalnica do upokojitve

Drugi priljubljen način odhoda iz redne zaposlitve je nekakšen tihi sporazum med delodajalcem in delavcem, da se ta dve leti pred izpolnitvijo pogojev za upokojitev prijavi na zavod za zaposlovanje (ZRSZ), kjer do uradne upokojitve prejema nadomestilo za brezposelnost. V preteklih letih, ko je bila na trgu dela ponudba delavcev veliko večja od povpraševanja, je bila javna skrivnost, da s tem nihče imel težav.

A kot kaže, so se zdaj stvari spremenile. Na ZRSZ v pomanjkanju kadrov tudi te delavce – seveda ni čudno, da jim najbolj primanjkuje motivacije za delo – hočejo poslati nazaj na trg dela. »ZRSZ ni čakalnica do upokojitve in na podlagi naših evidenc tudi ne moremo ločiti oseb, ki so prišle na zavod počakati na upokojitev.

Ob prijavi vse brezposelne seznanimo, da so dolžni aktivno iskati zaposlitev. Pri tistih, ki nimajo zdravstvenih ali drugih omejitev in so kljub temu neaktivni oz. nezainteresirani za delo, lahko ukrepamo tudi tako, da jih prenehamo voditi v evidenci brezposelnih,« so strogi na zavodu ob tem, da zakonodaja takšno ravnanje delodajalcev (lahko tudi v dogovoru z delavci) dopušča.

»Z različnimi aktivnostmi si prizadevamo spreminjati miselnost, s katerimi bi spodbudili zaposlovanje starejših, saj so te osebe za delodajalce lahko zaradi svojega znanja, modrosti, lojalnosti neprecenljiv kapital, odlično se izkažejo tudi kot mentorji mlajšim sodelavcem,« priznavajo, da se delodajalci raje odločajo za mlajše delavce.

»Nujna je korenita sprememba naših vrednot glede zaposlovanja starejših in ustrezna prilagoditev delovnega mesta, delovnih pogojev,« opozarjajo. Spremembe so potrebne tako na strani delodajalcev kot starejših brezposelnih in zaposlenih, da ti ne bodo zadnjih deset let delovne dobe hlepeli po upokojitvi. S prilagoditvami delovnega procesa, prožnostjo delovnega časa, vlaganjem v ljudi z izobraževanjem ipd. bi podjetja lahko te ljudi zadržala do upokojitve, predvsem pa poskrbela za prenos znanja (mentorstvo, nasledstvo, strokovno svetovanje, usmerjanje).

Asi

Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS je objavil katalog ukrepov, ki bo delodajalcem pomagal s praktičnimi rešitvami pri upravljanju starejših zaposlenih. To je prvi priročnik v slovenskem prostoru, ki na 117 straneh ponuja praktične rešitve s področja promocije in varovanja zdravja, ergonomije, usposabljanja, medgeneracijskega povezovanja in zavzetosti, predstavljeni so tudi primeri dobrih praks iz Slovenije in tujine.

Za povečavo kliknite na grafiko.

Med predlaganimi ukrepi so: razbremenitev starejših ob delovnih konicah, kroženje delavcev, vodja in njegov namestnik naj bosta pripadnika različnih generacij, prav tako naj bodo sestavljeni timi, mentorstvo in obratno mentorstvo (mladi mentorji starejšim), spodbujanje neformalnega druženja.

Gre za ukrep v okviru projekta Asi (celovita podpora podjetjem za aktivno staranje delovne sile), ki bo potekal do leta 2022. Namen je s finančno podporo ministrstva za delo in sredstev Evropskega socialnega sklada opolnomočiti delodajalce za upravljanje starajoče se delovne sile, spodbuditi krepitev kompetenc in motivacijo za podaljšanje delovne aktivnosti starejših zaposlenih ter prispevati k izboljšanju njihovega položaja na trgu dela.