Terapevtska kocka, steznik s senzorji, števec čebel

Nekateri dijaki Vegove s pomočjo mentorjev svoje izdelke spravijo tudi na trg.

Objavljeno
03. februar 2017 16.03
Barbara Pavlin
Barbara Pavlin

Na Elektrotehniško-računalniški strokovni šoli in gimnaziji Ljubljana (Vegovi) dijake spodbujajo k razvoju in izdelavi praktičnih produktov.

»V strokovni šoli je ena od izpitnih enot tudi izdelek, ki ga morajo na koncu izdelati dijaki. Spodbujamo jih, da bi ga pripravili že v tretjem letniku kot neke vrste raziskovalno ali pa razvojno nalogo,« razlaga ravnatelj Silvester Tratar.

Vsako leto razpišejo teme, dijake vabijo, da si jih izmislijo sami, da si poiščejo tudi sodelavce v podjetjih. Kot pravi Tratar, se je kakovost izdelkov na poklicni in splošni maturi s takšnim pristopom zelo dvignila. Nekaj so jih predstavili na Kariernem dnevu, ki ga organizira Zavod Nefiks.

Med njimi so bili električni avtomobil, električno kolo, terapevtsko kocko in steznik z vgrajenimi senzorji, ki jih izdelujejo v sodelovanju s podjetji, kot je Kolektor group, ob pomoči profesorjev Univerze v Ljubljani (zlasti fakultete za elektrotehniko, fakultete za računalništvo in informatiko), Univerze v Mariboru (fakulteta za energetiko) mentorjev šole in mentorjev v okviru Zavoda 404.

Jakob Stele je z Luko Dragarjem izdelal LED-trak krmilnik. »To so lučke, ki jih lahko uporabljamo za ambientalno osvetlitev prostora. Spreminjanje barv pa krmilimo z aplikacijo na telefonu,« razlaga Jakob.

Jakob Stele Foto: Jože Suhadolnik/Delo

Pravi, da šola zelo spodbuja dejavnosti, v okviru katerih dijaki izdelujejo različne produkte. Tako so se prišli predstavit tudi iz Zavoda 404 in z Luko sta se odločila, da se lotita dela. »Razmišljala sva, da bi za začetek naredila nekaj preprostega, a se je na koncu vse spremenilo v kar velik projekt. Več kot leto dni že delava na njem. Kmalu ga bova s pomočjo mentorjev iz Zavoda 404 začela tudi tržiti,« napoveduje.

Terapevtska kocka, ki so jo izdelali Tilen Heinzer, Klemen Cankar in Martin Peterlin, pomaga ljudem, ki imajo po možganski kapi poškodovane motorične sposobnosti. Z določenimi vajami, ki jih vodi računalniški program, pridobivajo te sposobnosti nazaj. Sistem meri, kako hitro, kolikokrat je bil določen gib izveden, meri tudi tresljaje.

Tilen Heinzer (levo) in Klemen Cankar Foto: Jože Suhadolnik/Delo

»Zdravnik bi s tem pripomočkom lahko točno vedel, ali gre pacientu na bolje ali slabše in pri čem ima težave,« razlaga Tilen. Klemen kocko pripravlja za svojo maturitetno nalogo, rad pa bi jo spravil na trg. »Povezali smo se že z enim podjetjem in videli bomo, kako naprej,« pravi Klemen.

Tomi Jakša je na zamisel za pametni varnostni sistem za hišo prišel doma. »Ugotovil sem, da bi lahko z minimalnim vložkom spremenil varnost doma. Tako bi lahko z mikrokrmilnikom upravljal na primer dimni senzor, senzor gibanja, požarni senzor in podobno. Pri uresničevanju ideje sodeluje s strokovnjaki iz podjetja Kolektor iDrium, ki mu pomagajo tudi s praktičnimi nasveti.

»Fantastično je, da nam šola omogoča sodelovanje s podjetji, tudi prek programa Erasmus s podjetji v tujini,« še dodaja Tomi, ki bo sistem za maturitetno nalogo dopolnil z varnejšim vmesnikom in ga tudi vgradil v hišo.

Pri Neži Flisek čebelarijo. Imeli so veliko izgubo čebeljih družin, niso pa vedeli, zakaj se to dogaja. »Ker nas ves dan ni doma, jih ne moremo nenehno opazovati. Zato sem si zamislila števec čebel,« pravi ena redkih deklet na Vegovi. Naprava meri, koliko čebel gre v panj in koliko jih pride ven. Na koncu dneva čebelar podatke zbere in analizira.

»Če je bilo veliko število izhodnih čebel, pomeni, da je nastala nova družina, če pa je veliko vhodnih in malo izhodnih, pomeni, da je bil rop,« razloži delovanje svojega števca.

Ideja za izdelek je nastala pri strokovnem predmetu v drugem letniku, ko so morali za nalogo izdelati program, ki bi ga kasneje lahko tudi uresničili v praksi. Neža s pomočjo Zavoda 404 idejo razvija naprej. Števec pa bi rada predstavila strokovni javnosti, Čebelarski zvezi Slovenije.

»Čeprav je v čebelarstvu veliko starejših, ki se držijo starih praks, bi jim rada predstavila novost, ki bi izboljšala njihovo delo,« pravi Neža.