Tudi kemiki lahko prevajajo

Prav zdaj je v evropskih institucijah odprtih več razpisov za opravljanje prakse.

Objavljeno
22. junij 2017 19.30
Milka Bizovičar
Milka Bizovičar

Prve delovne izkušnje univerzitetni diplomanti različnih stopenj in področij lahko dobijo tudi v tujini. Številne priložnosti poleg podjetij ponujajo evropske institucije.

Prijave za evropski parlament (EP), ki vsako leto sprejme več sto praktikantov, so odprte od dva- do štirikrat na leto, odvisno od vrste prakse – lahko je splošna za vse izobrazbene profile ali za prevajalce. »Izraz praksa se uporablja, ker cilj ni usposobitev za določen poklic ali zaposlitev, kot je v primeru pripravništva,« je pojasnila Tadeja Z. Tomšič, vodja slovenskega oddelka za prevajanje v EP, ki je v Luksemburgu.

V okviru generalnega direktorata za prevajanje (vodi ga Valter Mavrič – to je najvišja funkcija, ki jo Slovenec zaseda v evropskih institucijah) deluje 24 jezikovnih oddelkov, vsako leto pa sprejme približno 175 praktikantov za obdobje treh do šestih mesecev.

Diploma je pogoj

Priložnost dobijo univerzitetni diplomanti oziroma diplomanti enakovrednih izobraževalnih zavodov. »Praksa je namenjena uporabi in dopolnitvi znanja, pridobljenega med študijem, in seznanitvi z dejavnostmi Evropske unije, predvsem evropskega parlamenta. Sodelavci praktikante najprej seznanijo z različnimi vidiki dela prevajalca v instituciji, hkrati pa se usposobijo za delo s prevajalskimi sredstvi in podatkovnimi bazami, da se lahko vključijo v delo in pod vodstvom mentorja prevajajo 'prave' dokumente,« je pojasnila Tomšičeva.

Na slovenskem prevajalskem oddelku lahko prakso opravljajo državljani EU ali države kandidatke za članstvo, pred rokom za oddajo prijav morajo dokončati univerzitetni študij, ki traja najmanj tri leta in se konča z diplomo, odlično morajo znati slovenski jezik, dobro pa še dva druga uradna jezika. Starostne omejitve navzgor načeloma ni, vendar imajo v praksi prednost mlajši kandidati, ki so na začetku poklicne poti.

Slovenščina na prvem mestu

Prijave za prakso, ki jo bodo izbrani kandidati opravljali od začetka januarja prihodnje leto, so začeli zbirati prejšnji teden, točneje 15. junija, razpis je odprt do 15 avgusta; med 15. septembrom in 15. novembrom se bodo lahko prijavili diplomanti, ki bi delo začeli 1. aprila, preostala dva termina sta po enakem načelu v drugi polovici leta. »V vsakem obdobju za prijavo se nabere od osem do 12 kandidatov,« je Tomšičeva predstavila zanimanje za prakso, pri izbiri kandidatov pa upoštevajo tudi kombinacijo jezikov, ki jih praktikant obvlada, da mu po možnosti lahko zagotovijo prevajanje iz vseh v slovenski jezik.

Upoštevajo pa tudi druga znanja, na primer računalniška, poznavanje prevajalskih sredstev pa tudi poznavanje drugih ved, na primer prava, politologije ..., pa tudi enako zastopanost obeh spolov. »Najpomembnejše merilo je znanje slovenščine, ki se oceni na podlagi motivacijskega pisma v prijavi,« je povedala sogovornica in pojasnila, da na tem oddelku vse tekste prevajajo iz tujih jezikov v slovenščino.

Praktikanti pod mentorjevim vodstvom opravljajo enake naloge kot prevajalci, vsak mesec pa prejmejo približno 1250 evrov štipendije. Polovico tega ali malo manj v povprečju stane najem sobe v Luksemburgu (stanovanja so draga), kjer prevajalci opravljajo prakso.

Po praksi še zaposlitev?


Praksa ni vstopna točka za redno zaposlitev. Izbiranje uradnikov poteka na splošnih natečajih, ki jih pripravlja Evropski urad za izbor osebja (EPSO) – objavljeni so na njihovi spletni strani in v Uradnem listu EU.

»Kljub vsemu pa imamo kar nekaj sodelavcev, ki so svojo poklicno pot začeli kot praktikanti, se po opravljenem testiranju in potrditvi posebne komisije najprej zaposlili kot pogodbeni sodelavci, nato pa so opravili še natečaj urada EPSO. Drugi po opravljeni praksi izkoristijo tudi možnosti za zaposlitev v luksemburškem zasebnem sektorju ali celo v drugih državah,« je opisala Tomšičeva, v vsakem primeru pa je to dobra izkušnja, v kateri se praktikant veliko nauči, ter odlična referenca in motivacija za iskanje zaposlitve.

Urša Dražič je ena tistih, ki je po opravljeni prevajalski praksi leta 2007 ostala v Luksemburgu. Na ljubljanski filozofski fakulteti je diplomirala iz angleščine in španščine, magisterij o konferenčnem tolmačenju, ki je bil že bolj usmerjen v delo v evropskih institucijah, je naredila v Španiji.

»Potem sem nekaj časa iskala delo ali pripravništvo v Sloveniji in se prijavila tudi na razpise evropske komisije, evropskega parlamenta (EP) in Evropske centralne banke. V Ljubljani sem kot samostojna prevajalka dobila nekaj dela, prvi pozitiven odgovor za prakso sem dobila iz EP,« je Urša opisala svoje karierne začetke v Luksemburgu. Po poteku prakse je dobila zaposlitev za določen čas, ker je bilo ravno takrat odprto prosto delovno mesto.

»Seveda sem morala opraviti teste za to. Tako sem delala približno dve leti, saj je EPSO medtem razpisal splošni natečaj za slovenske prevajalce, na katerega sem se prijavila. Postopek je kar dolg, treba je opraviti več preverjanj, je pa vstopna točka za zaposlitev za nedoločen čas,« je pojasnila Urša, ki dela na slovenskem prevajalskem oddelku.

»Na splošno mi vedno prevajamo iz drugih jezikov v slovenščino, na nemškem oddelku prevajajo v nemščino ...« je opozorila na pomen odličnega znanja materinščine, ki je menda kar pogost vzrok, da kandidati ne opravijo testov na prevajalskih natečajih oziroma niso izbrani za prakso.

Mentor pregleda vsak izdelek

Urša posameznike spodbuja, da se prijavijo na razpise: »Smer študija ni pomembna, pomembno je zanje slovenščine in najmanj dveh tujih jezikov. Na oddelku imamo tudi ekonomiste, kemike ... Tudi če prvič ali drugič ne dobijo pozitivnega odgovora, naj vztrajajo.

Stažist se tu res veliko nauči, ne nazadnje se potem tudi lažje odloči, ali bo tu iskal službo ali mu ustreza življenje v tujini. Za tiste, ki še nimajo delovnih izkušenj, je praksa tudi svojevrstna priložnost, da vidijo, kako je biti v službi vsak dan od 8.30 do 17.45 (le večino petkov je delovnik krajši). Zame je bilo to nekaj nepredstavljivega,« se spomni sogovornica.

Predvsem pa se praktikanti veliko naučijo. »Seznanijo se z načinom dela v instituciji, s terminologijo in kako jo iščemo, kako raziskujemo, katera sredstva za prevajanje uporabljamo. Vsak pripravnik tudi dobi mentorja, ki mu pregleda prav vsak prevedeni tekst in mu da povratne informacije o načinu prevajanja, napakah, pravopisu, postavljanju vejic ...« je naštela Urša, ki svoje delovno okolje ocenjuje za izjemno.

»V tem poklicu sem prepričana, da je to ena izmed boljših služb, ki sem jih lahko dobila. Imam zaposlitev za nedoločen čas, plača je dobra, delam in živim v večjezičnem in večkulturnem okolju, kjer za dnevno komunikacijo uporabljam več jezikov, hkrati pa na delovnem mestu uporabljam materinščino, kar je za prevajalce izjemno pomembno.

Kot mama zelo cenim pogoje za porodniški in starševski dopust in da sem lahko izbrala delo za krajši delovni čas (ki je manj plačano), moj delavnik traja 60 odstotkov rednega,« je povedala sogovornica, ki »nima ne želje ne načrtov, da bi zamenjala službo«.