Vrednotimo in opisujemo digitalne veščine
Kandidatom je pri tem v pomoč referenčni digitalni okvir. Lani je življenjepis europass na spletni platformi stvarilo 368.139 Slovencev.
Odpri galerijo
Delovna mesta zahtevajo še vse kaj drugega kot digitalno znanje, pomirja Špela Pogačnik Nose. FOTO: Shutterstock
Tehnološkemu razvoju in vseobsegajoči digitalizaciji gospodarstva sledijo tudi zahteve in pričakovanja trga dela. Tako so med čedalje bolj iskanimi veščinami uporaba računalnika in poznavanje programske opreme. Vse več je delovnih mest, ki zahtevajo digitalne kompetence, zato se razvijajo tudi načini in vzorci, kako lahko kandidat delodajalcu čim bolj natančno in korektno predstavi raven svojega digitalnega znanja, sploh na pretočnem mednarodnem trgu dela. Sistem, ki različne nacionalne zgodbe spravi na skupni imenovalec, je europass.
Uporabniki so včasih v obrazcu europass navajali digitalne kompetence tako, da so zgolj našteli nekaj programov (word, excell, internet), kar je premalo povedalo o tem, kaj v resnici znajo. Od junija 2015 pa je te veščine v europassu treba natančneje opredeliti in se samooceniti po lestvici, ki temelji na evropskem okviru digitalnih kompetenc za državljane DigComp.
Kot je pojasnila Špela Pogačnik Nose iz nacionalnega centra Europass, ki deluje v okviru centra za poklicno izobraževanje, ima digitalni referenčni okvir (podobno kot jezikovni) nastavke za vrednotenje znanja na različnih ravneh. Posameznike usmerja pri samooceni ravni oziroma globine znanja pri obdelavi informacij, digitalni komunikaciji, ustvarjanju vsebin, varnosti in reševanju problemov. »Ni vseeno, ali iščem informacije na spletu po sistemu 'slepa kura zrno najde' ali uporabljam naprednejše načine iskanja informacij, ali znam informacije shraniti v različnih formatih, v oblaku, jih na enostaven način ponovno poiskati,« na primeru oriše sogovornica.
Ker je tovrstne veščine težko ubesediti, europass spodbuja uporabnike, da programe, ki jih uporabljajo, nato razvrstijo še v smiselne sklope. Na primer: bolj pomembno je, da uporabnik zapiše, da zna uporabljati program za pripravo infografike, manj pa, kateri program je to. Torej: »Referenčni okvir je osnova, s katero opredelimo raven, v nadaljevanju pa lahko dopolnimo tudi sklope konkretnih programov oziroma konkretna orodja, s katerimi znamo delati.«
Ob velikih pričakovanjih delodajalcev se porodi vprašanje, ali je posameznik, ki se prijavlja na delovno mesto z življenjepisom europass in ugotovi, da obvlada zgolj osnovno raven, sploh zaposljiv. Špela Pogačnik Nose: »Ljudje, ki nimajo niti osnovnega digitalnega znanja, europassa navadno ne izpolnjujejo. Tisti, ki glede na referenčni okvir sodijo med osnovne uporabnike, pa po mojem osebnem mnenju so zaposljivi, saj delovna mesta zahtevajo še vse kaj drugega kot digitalna znanja. Med ključnimi kompetencami, ki so visoko vrednotene tudi v Euresu, so na primer socialne veščine.«
Uporabniki so včasih v obrazcu europass navajali digitalne kompetence tako, da so zgolj našteli nekaj programov (word, excell, internet), kar je premalo povedalo o tem, kaj v resnici znajo. Od junija 2015 pa je te veščine v europassu treba natančneje opredeliti in se samooceniti po lestvici, ki temelji na evropskem okviru digitalnih kompetenc za državljane DigComp.
Pet digitalnih kompetenc
Kot je pojasnila Špela Pogačnik Nose iz nacionalnega centra Europass, ki deluje v okviru centra za poklicno izobraževanje, ima digitalni referenčni okvir (podobno kot jezikovni) nastavke za vrednotenje znanja na različnih ravneh. Posameznike usmerja pri samooceni ravni oziroma globine znanja pri obdelavi informacij, digitalni komunikaciji, ustvarjanju vsebin, varnosti in reševanju problemov. »Ni vseeno, ali iščem informacije na spletu po sistemu 'slepa kura zrno najde' ali uporabljam naprednejše načine iskanja informacij, ali znam informacije shraniti v različnih formatih, v oblaku, jih na enostaven način ponovno poiskati,« na primeru oriše sogovornica.
Ker je tovrstne veščine težko ubesediti, europass spodbuja uporabnike, da programe, ki jih uporabljajo, nato razvrstijo še v smiselne sklope. Na primer: bolj pomembno je, da uporabnik zapiše, da zna uporabljati program za pripravo infografike, manj pa, kateri program je to. Torej: »Referenčni okvir je osnova, s katero opredelimo raven, v nadaljevanju pa lahko dopolnimo tudi sklope konkretnih programov oziroma konkretna orodja, s katerimi znamo delati.«
Ob velikih pričakovanjih delodajalcev se porodi vprašanje, ali je posameznik, ki se prijavlja na delovno mesto z življenjepisom europass in ugotovi, da obvlada zgolj osnovno raven, sploh zaposljiv. Špela Pogačnik Nose: »Ljudje, ki nimajo niti osnovnega digitalnega znanja, europassa navadno ne izpolnjujejo. Tisti, ki glede na referenčni okvir sodijo med osnovne uporabnike, pa po mojem osebnem mnenju so zaposljivi, saj delovna mesta zahtevajo še vse kaj drugega kot digitalna znanja. Med ključnimi kompetencami, ki so visoko vrednotene tudi v Euresu, so na primer socialne veščine.«
