Tiskane izdaje
Ko se šolsko oziroma študijsko leto izteka, je tudi čas za razmišljanje o poletnem delu. Morda se na prvi pogled zdi, da pri tem res ni posebne znanosti, a to nikakor ne drži. Če ni dvoma o tem, da poletje res je pravi čas, da se odpočijemo od študijske literature, pa si vsaj tisti, nekoliko bolj pragmatični, zastavljajo številna vprašanja.
Naj iz ponudbe izberem bolje plačano in mogoče lažje delo ali poskusim najti podjetje, kjer potrebujejo študente z znanji moje študijske smeri? Kolikšna je možnost, da si na ta način odprem pot za morebitno zaposlitev kasneje? Ali pa naj sprejmem priložnost, ki jo ponuja delodajalec mojih staršev? Ali je bolj smiselno delati vsako leto nekaj drugega in tako spoznati čim več področij in ugotoviti, kaj mi je resnično všeč, v čem sem res dober in si hkrati ustvariti široko mrežo poznanstev, ki bi mi lahko kasneje pomagala pri zaposlitvi? Ali pa je bolje, da vztrajam pri enemu delodajalcu in si s tem povečujem možnost za zaposlitev?
Za nasvete smo vprašali tiste, ki so vsak dan v stiku s številnimi delodajalci.
Pot do delodajalcev
Laura Smrekar iz Competa poudarja pomen študentskega dela. To je ena od možnosti za pridobivanje neformalnih izkušenj, ki kasneje v očeh delodajalcev delajo razliko med kandidati. Na splošno pa ugotavlja, da »imajo mladi danes res veliko izzivov tako pri izbiri študija kot pri spopadanju s prvimi izzivi na trgu dela. Ne glede na to, da so prva generacija, ki je zrasla v digitalnem svetu, kjer lahko vsak trenutek dostopajo do vseh informacij, jim ta možnost neskončne izbire povzroča velike težave. Začenši od tega, kaj jih sploh zanima in kaj bi radi počeli. Zelo slabo tudi poznajo svoje sposobnosti in kompetence in niso dovolj radovedni ter proaktivni. Ne vzamejo si dovolj časa za raziskovanje trga dela – delodajalcev in del/poklicev, ki so na voljo«.
Pomembno je torej, da pridobivajo izkušnje in da so proaktivni, kako se tega lotijo, pa je odvisno od tega, kaj jih motivira in kaj jim predstavlja izziv.
Na zavodu za zaposlovanje (ZRSZ) potrjujejo, da delodajalci od mladih po končanem študiju pričakujejo tudi nekaj izkušenj, ki so kar najbolj sorodne delu, ki ga ponujajo, ter splošne kompetence kot na primer: reševanje problemov, delo v skupini, načrtovanje časa.
»Nabiranje ustreznih izkušenj skupaj s spoznavanjem ključnih delodajalcev bi lahko poimenovali srednjeročni cilj študentskega dela. Poleg tega pa imajo študenti, in to je povsem razumljivo, tudi kratkoročne cilje, in sicer z zaslužkom si želijo nekaj privoščiti oziroma zaslužiti za naslednje študijsko leto. »Pri iskanju študentskega dela je treba krmariti med obema ciljema. Če je drugi pomembnejši, bo študent delo izbiral najverjetneje glede na razmerje med vloženim delom in zaslužkom ne glede na izbrano smer študija. Vendar bodo tudi te izkušnje nekoč lahko koristne, če jih bo znal predstaviti kot vir za nabiranje splošnih kompetenc,« meni Barbara Gogala z ZRSZ.
Širina in kritično mišljenje
»Vsako delovno izkušnjo z nekaj domišljije lahko povežemo z novim delovnim mestom, pomembno je, da kandidat zna delodajalcu argumentirati. zakaj misli, da mu bo ta veščina pri opravljanju dela prišla prav,« se strinja Saša Hrženjak z M servisa in se ji zdi prav, da mladi poskusijo delati tudi zunaj svojega študijskega področja.
»Več različnih izkušenj ko posameznik ima, bolj se krepi kritično mišljenje, bolj zna ceniti dobre stvari, konkurenčnejši je na trgu. Seveda, če pridobljene kompetence zna obrniti sebi v prid. Je pa dobro zgrabiti priložnost, ko se ponudi delo v njegovi stroki. Vendar v tem primeru ne stagnirajte in pazite, da ne padete v namišljeno cono udobja. Zaposlitev ni samoumevna,« svari Hrženjakova.
Tudi v Adeccu in Competu poudarjajo, da je smiselno preizkusiti različna dela in tako spoznati, kje bi želeli nadaljevati profesionalni razvoj. »Ni pa smiselno izbirati dela le na podlagi plačila, ampak kaj se boste naučili,« opozarja Viviana Žorž iz Adecca, ki študentsko delo vidi tudi kot priložnost za mladega človeka, da spozna razmere na trgu dela.
Vključno s tem, da dobi izkušnjo zaposlitvenega razgovora, spozna delovna okolja, procese in odnose, dodaja Smrekarjeva. Nenazadnje je to tudi priložnost, da delodajalec spozna delavca še kot študenta, in če se izkaže, so mu kasneje vrata odprta. Po izkušnjah Saše Praček iz E študentskega servisa kar 60 odstotkov podjetij zaposli študente, ki so delali pri njih.
Na ZRSZ svetujejo, da je pred odločitvijo, kje delati čez poletje, dobro premisliti in raziskati, s katerimi izkušnjami bodo kasneje v poklicu, ki ga želijo opravljati, bolj konkurenčni. »In tudi, katere delodajalce je pametno spoznati že danes. Ko je mini raziskava opravljena, se naj pogumno predstavijo ključnim osebam,« pravi Gogala.
S starši do prvih korakov
Delo v podjetju, kjer delajo starši, je predvsem priložnost za nabiranje prvih izkušenj na trgu dela, pravi Liza Smole iz Študentskega servisa Maribor. V preteklih letih so podjetja ponavadi dajala predvsem možnost otrokom zaposlenih, »glede na potrebe pa bodo letos gotovo prišli na vrsto tudi ostali«, je ocenila.
Sogovornice spodbujajo k pogumu: Prebrskajte objave na portalih študentskih servisov in preverite spletne strani podjetij, kje si želite delati čez poletje. Potem jim pišite, jih pokličite. »Podjetja v tem primeru pričakujejo enostavne, a prepričljive predstavitve,« pravi Pračkova.
