Vse višji stroški dela
Povečuje se tudi zaposlenost.
Odpri galerijo
Zaposlenost se povečuje. FOTO: Jure Eržen/Delo
Ljubljana - Zaposlenost se je leta 2017 glede na leto prej zvišala za 2,9 odstotka, skupni stroški dela pa celo za 6,6 odstotka. Povprečni stroški dela so znašali 24.452 evrov in so bili za 3,5 odstotka višji kot leta 2016. Stroški dela za zaposlene in samozaposlene skupaj so bili lani povprečno 2038 evrov na mesec.
Pri zaposlenih osebah so se najbolj povečali v dejavnosti arhitekturno in tehnično projektiranje, tehnično preizkušanje in analiziranje (za 10,7 odstotka), v drugih raznovrstnih predelovalnih dejavnostih (za 9,9) in telekomunikacijskih dejavnostih (za 9,4). Najbolj pa so se stroški dela zmanjšali v vodnem prometu (za 7,7), proizvodnji pijač (za 5,2) in proizvodnji oblačil (za 4,2 odstotka).
Število zaposlenih se je najbolj povečalo v proizvodnji drugih vozil in plovil (za 25,5 odstotka), v proizvodnji motornih vozil, prikolic in polprikolic (za 12,9) in v dejavnosti dajanja v najem in zakup (11,7). Najbolj zmanjšalo pa se je v gozdarstvu (za 6,3 odstotka), v založništvu (za 5,2) in v proizvodnji oblačil (za 5,1).
Glede na izobrazbo se je najbolj povečalo število zaposlenih z vsaj višješolsko izobrazbo (za 6,8 odstotka ali za 21.685 oseb); povečalo se je tudi število zaposlenih s srednješolsko izobrazbo, le v nekoliko manjši meri (za 1,8 odstotka ali 9696 osebe); število zaposlenih z osnovnošolsko izobrazbo ali nižjo od te pa je upadlo (za 3,2 odstotka ali za 3.087 oseb).
Število zaposlenih moških se je povečalo za 2,5 odstotka, medtem ko se je število zaposlenih žensk za 3,6 odstotka. Glede na starost se je povečalo predvsem število mlajših (15–29 let) in starejših (50 let in več), in sicer za 6,4 oz. 5,2 odstotka; število zaposlenih v starostni skupini 30–49 let pa se je povečalo le za 1,1 odstotka.
Pri zaposlenih osebah so se najbolj povečali v dejavnosti arhitekturno in tehnično projektiranje, tehnično preizkušanje in analiziranje (za 10,7 odstotka), v drugih raznovrstnih predelovalnih dejavnostih (za 9,9) in telekomunikacijskih dejavnostih (za 9,4). Najbolj pa so se stroški dela zmanjšali v vodnem prometu (za 7,7), proizvodnji pijač (za 5,2) in proizvodnji oblačil (za 4,2 odstotka).
Večje število zaposlenih v proizvodnji vozil
Število zaposlenih se je najbolj povečalo v proizvodnji drugih vozil in plovil (za 25,5 odstotka), v proizvodnji motornih vozil, prikolic in polprikolic (za 12,9) in v dejavnosti dajanja v najem in zakup (11,7). Najbolj zmanjšalo pa se je v gozdarstvu (za 6,3 odstotka), v založništvu (za 5,2) in v proizvodnji oblačil (za 5,1).
Glede na izobrazbo se je najbolj povečalo število zaposlenih z vsaj višješolsko izobrazbo (za 6,8 odstotka ali za 21.685 oseb); povečalo se je tudi število zaposlenih s srednješolsko izobrazbo, le v nekoliko manjši meri (za 1,8 odstotka ali 9696 osebe); število zaposlenih z osnovnošolsko izobrazbo ali nižjo od te pa je upadlo (za 3,2 odstotka ali za 3.087 oseb).
Število zaposlenih moških se je povečalo za 2,5 odstotka, medtem ko se je število zaposlenih žensk za 3,6 odstotka. Glede na starost se je povečalo predvsem število mlajših (15–29 let) in starejših (50 let in več), in sicer za 6,4 oz. 5,2 odstotka; število zaposlenih v starostni skupini 30–49 let pa se je povečalo le za 1,1 odstotka.
