Za preboje manjkajo tako kuharji kot strokovnjaki

Portorož – Devet slovenskih Sripov zdaj združujejo že več kot 400 podjetij. So prodorna podjetja, ki z institucijami znanja in raziskav že ustvarjajo in trasirajo pot Sloveniji, ki želi v 20 letih dohiteti Avstrijo ali jo celo prehiteti. Toda pot do teh visokih ciljev ne bo preprosta, saj se že na začetku te poti postavlja velik problem – izjemno pomanjkanje kadrov.

Kadrovskim izzivom, ki jih čuti slovensko gospodarstvo že zdaj in jih bo v prihodnjih letih še bolj, so posvetili prvo veliko srečanje devetih slovenskih strateško razvojno-inovacijskih partnerstev (Srip) v Portorožu. Zato so tudi sprejeli sklepe: predvsem, da so prioritete strategije pametne specializacije S4, ki jim Sripi sledijo z izjemno prodornimi projekti, nacionalni in dolgoročni projekt, ki zahteva stalno podporo sedanje vlade in prihodnjih. Tudi zato, da ne bi neslavno propadli. Prav tako je za dobro popotnico Sripov izjemnega pomena precej bolj okrepljeno sodelovanje med gospodarstvom in institucijami znanja ter raziskovanja, zato je skrajni čas, da se država zdrami in okrepi financiranje temeljnih raziskav. A kadri so prav tako eden od »dramatičnih« problemov, za člane Sripov, ki tekmujejo internacionalno, v mednarodnih verigah še toliko večji. Zato predlagajo, naj se sistematično prepoznavajo te vrzeli in omogočata hitrejša odzivnost in fleksibilnost. Naj se vzpostavi pilotni projekt za dolgoročnejše napovedovanje potreb po kadrih in uredi sistemsko financiranje karierne platforme.

Več kot 400 dinamičnih družb

Sonja Šmuc, generalna direktorica GZS, je ob vseh že prepoznanih prebojih Sripov opozorila na ta kadrovska neskladja, tudi na »zašolane« skupine mladih generacij, o katerih se vse bolj govori, a poudarila, zakaj ne bi bili za delodajalce tudi ti kadri dobri. Kadri, ki bi lahko z dodatnim šolanjem in z digitalnimi veščinami gospodarstvu prinesli tudi nove sveže ideje. Tudi dr. Peter Wostner, vodja sektorja za koordinacijo S4 iz vladne službe za razvoj in evropsko kohezijo (Svrk), je poudaril, da se tako rekoč neizprosna transformacija gospodarstva že izvaja in prek pametne specializacije in Sripov lahko v 20 letih dosežemo precej bolj razvito Avstrijo. Seveda z zavedanjem, kako bomo ta kakovostni preskok naredili, kako bomo ravnali s človeškimi viri, z vlaganjem v razvoj ... Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je poudaril, da vlada želi zagotavljati celovito podporo, saj so cilji strategije S4 cilji Slovenije, in že zdaj je jasno, da so v Sripih združuje več kot 400 najbolj dinamičnih slovenskih podjetij. Seveda so kadri konkurenčna prednost in to, da imamo, kljub pomanjkanju, dobre kadre, je po njegovem prepoznala tudi Magna.

Pomanjkanje kadrov je povezano tudi z dejstvom, da je v naši državi delovno aktivnih v starosti od 55 do 64 let 35 odstotkov, medtem ko je v EU to povprečje visoko 56 odstotkov. In, je podaril Peter Pogačar, državni sekretar iz ministrstva za delo, čez pet let bo pri nas že vsak četrti delavec starejši od 55 let. Seveda je s temi dejstvi povezanih več problemov, tudi starostna diskriminacija. Ena od rešitve je, da se ohranja in zagotavlja višja stopnja delovne aktivnosti starejših. Predvsem pa, da bo postalo bolj jasno, kakšne spretnosti in veščine pričakujemo od ljudi, kakšne bomo potrebovali čez nekaj let, zato bi bila potrebna skupna karierna platforma namesto sedanjih posameznih, bolj ali manj nepovezanih prizadevanj posameznih organizacij, institucij in tudi ministrstev.

Na potrebo po tem, da se poudarijo potrebe na področju kadrov, je opozoril tudi Boštjan Gorjup, predsednik GZS, ki vodi družbo BSH hišni aparati in je zastopal SRP Pametne stavbe in dom z lesno verigo. Zato je pomembno, da se tudi prek Sripov ustvari kadrovska platforma, ki bo podpirala izobraževanje tako mladih kot tudi starejših (55+). Franjo Bobinac, predsednik uprave Gorenja in »zastopnik« Sripa Tovarne prihodnosti, je poudaril, da nam še vedno manjka več mednarodnega pristopa, multidisciplinarnosti, tudi pri izobraževanju.

Seveda pa so pri tem, kako dobiti dobre kadre, pomembne plače, njihova davčna obremenitev, zato bi bilo dobro, če bi ob vseh »smart« mestih, industrijah imeli tudi »smart« politike. In »smart« volivce, je dodal Igor Bergant, ki je omizje Sripov tudi moderiral. Marko Gorjup, predsednik uprave družbe TPV, ki je predstavljal Srip Mobilnost, je prav tako opozoril, da so kadri ključni, saj bomo vedno bolj potrebovali ljudi, ki bodo pametne tovarne tudi upravljali. In zavedati se je treba, da lahko naši dobri kadri, tudi zaradi nestimulativne plačne politike, hitro odidejo že v sosednjo Avstrijo, kjer jim dobrih kadrov prav tako primanjkuje. Danes se Srip Matrpor, ki ga je zastopal Marko Drobnič, sicer predsednik uprave družbe Talum, pohvali s ponovno uvedbo srednje šole za metalurge, a kadrovski primanjkljaji so tako veliki, da bi morali za te poklice motivirati že otroke v vrtcih, je poudaril.

Kje so sirarji, kuharji, programerji

V Mlekarni Planika, ki jo vodi Anka Miklavič Lipušček in je bila glasnica Sripa Hrana, je povedala, da imajo že tečaje s sirarji, otroci, ki jih obiščejo, pa rišejo po obisku robota, ki so ga videli pri njih. Podobno je v turizmu, primanjkujejo že sobarice in kuharji, ki jih roboti ne morejo nadomestiti, je povedal Gregor Jamnik, direktor hotela Slon, Srip turizem. Tudi Cveto Žalik, direktor Snage Maribor, Srip Mreže za krožno gospodarstvo, je poudaril, da imamo in bomo imeli težave s kadri, ker veliko deficitarnih poklicev mladim nismo doslej znali niti predstaviti.

Dr. Marko Pleško, direktor Cosylab, Srip Medicina, je zgodbo obrnil, zakaj ne bi v Slovenijo privabili kakšnega od velikih mednarodnih projektov in postali medicinska dolina, res pa je tudi, je poudaril, da nam manjka že zdaj 2000 programerjev.  Vsi ti problemi so povezani tudi z izobraženimi in raziskovalnimi institucijami, kajti visoke tehnologije brez raziskav ne bo, toda vse se zaustavi pri financiranju. Znanstveniki so izpostavili, da smo v EU tista država, ki najmanj vlaga v raziskave.