Zaposlena, da skrbi za srečo v podjetju

Podjetja vseh oblik in velikosti se vse bolj zavedajo, da morajo zagotavljati pogoje, v katerih bodo zaposleni srečni in zadovoljni, vzdušje pa na visoki ravni; v ta namen zaposlujejo menedžerje, ki skrbijo za srečo zaposlenih.

Menedžer, odgovoren za srečo in zadovoljstvo zaposlenih, je poklic prihodnosti, ki v Sloveniji še ni tako poznan kot v nekaterih bolj razvitih državah. Urška Stanovnik je ena prvih pri nas, ki ima ta naziv. V podjetju Optiweb skrbi za srečo zadnje tri mesece. »Veliko podjetij, tudi v Sloveniji, ima dobre prakse, skrbijo za zadovoljstvo zaposlenih, zelo malo pa jih ima zaposleno osebo, ki bi delovala s tem nazivom in opravljala samo to delo. V majhnih podjetjih se s tem večinoma ukvarjajo direktorji,« pravi.

Najprej zaposlitev, potem še sprememba naziva

Na Linkedinu je označenih 800 takih delovnih mest na svetu, Stanovnikova pa verjame, da jih je veliko več, da pa so drugače poimenovana. Tudi naziv, ki je bil v razpisu za njeno delovno mesto, je bil sprva drugačen. Ko so jo izbrali, pa so skupaj skreirali to ime, saj so želeli izpostaviti bistvo njene funkcije. »Pozicija je bila že od začetka zamišljena tako, samo poimenovana je bila drugače,« pravi.

Diplomirana psihologinja opaža, da so delodajalci vedno bolj ozaveščeni glede pomena dobrega počutja zaposlenih na delovnem mestu, saj se zavedajo, da so danes dobri kandidati tisti, ki izbirajo delodajalca in ne obratno, kot je bila praksa v zadnjih desetletjih.

Zaposleni so v službi v copatih. Foto: arhiv Optiweb

Posebnih izobraževanj za to delovno mesto ni, se pa podjetja s podobno prakso veliko povezujejo in izmenjujejo dobre prakse. Stanovnikova veliko idej za boljše počutje zaposlenih dobi tudi iz člankov in blogov tujih podjetij. »Poleg strokovnega znanja s kadrovskega področja, ki je nujno za opravljanje te funkcije, moraš biti tudi empatičen, fleksibilen, kreativen, znati moraš poslušati,« meni.

Za srečo in zadovoljstvo so odgovorni vsi zaposleni

V pogodbi o zaposlitvi Stanovnikova nima točno določeno, kaj vse naj bi počela in kako naj bi dosegla, da bodo zaposleni srečni in zadovoljni. Trenutno sodeluje pri poslovanju podjetja, hodi na sestanke, kjer najbolj vidi, na katerem področju se pojavljajo težave ali izzivi, kje zaposlenim manjkajo kompetence, kaj si še želijo. »Ko se odločimo, da bomo naredili sistem novih praks, naredimo skupaj strukturo procesa, ki ga jaz na koncu dodelam po korakih,« pojasnjuje Urška.

Povezuje se tudi z drugimi podjetji, predava na različnih dogodkih. »Moji delovni dnevi so zelo različni – včasih ves dan preživim s sodelavci na sestankih, razvojnih pogovorih, včasih pa sem ves dan v pisarni in osmišljam nov proces, novo prakso, predlog,« pojasnjuje Stanovnikova.

Preprosti in strateški ukrepi za zadovoljne delavce

Ukrepi, s katerimi želijo osrečiti in zadovoljiti zaposlene, so zelo različni, nekateri zelo preprosti, drugi strateški. »Skrbimo, da imajo zaposleni vse pogoje za optimalno opravljanje dela, to dosegamo s prijetnimi delovnimi prostori, nošenjem copat, prigrizki, peko palačink in skupnimi zajtrki,« našteva Stanovnikova.

Dvakrat na leto organizirajo tudi večje team buildinge, vsak mesec se najde še kakšna manjša aktivnost, na primer pohod na bližnji hrib, udeležba na poslovnem teku, večkrat organizirajo popoldneve, ko igrajo različne družabne igre, fantje imajo tudi moške večere ob računalniških igrah, pivo v petek po službi pa je stalna praksa. »Zaposleni se radi družijo med seboj tudi v prostem času, zato je enostavno najti aktivnost in priložnost za to,« pravi Stanovnikova.

Izvajajo tudi veliko aktivnosti, ki so dolgoročne in strateške, omogočajo študentske prakse in pripravništva, uvajajo razgovore z zaposlenimi, kjer se pogovarjajo tako o dosežkih preteklega leta kot tudi o načrtih za naprej.

»Cilj je, da ima vsak zaposleni jasno sliko o tem, kje na karierni poti v podjetju je in kakšne so možnosti napredovanja. Zelo pomemben del so tudi izobraževanja. Posamezne ekipe se vsako leto udeležijo daljšega izobraževanja v tujini, za vsakega je na letni ravni določena vsota, ki jo podjetje nameni za dodatna izobraževanja,« pojasnjuje.

Brez volje sodelavcev tudi rezultata ni

»Čeprav sem po nazivu v našem podjetju jaz tista, ki skrbi za srečo na delovnem mestu, se mi zdi kljub temu pomembno, da pri tem sodelujejo vsi zaposleni, saj samo skupaj lahko dosežemo želen učinek,« meni Urška in dodaja, da brez predlogov zaposlenih in njihove aktivnosti ne morejo dvigniti splošne motivacije ter razpoloženja v podjetju.

Naloga menedžerke za srečo in zadovoljstvo zaposlenih ni, da bi hodila okrog in spraševala, ali kdo potrebuje nasvet ali tolažbo, ko ima slab dan ali zasebne težave. Vsi pa vedo, da je na voljo, če kdo želi govoriti o kakšnih težavah – morajo pa biti to težave, za katere je ona pristojna.

Meje morajo biti

Zelo veliko stvari za dosego zadovoljstva in boljšega počutja zaposlenih so imeli v podjetju že pred njenim prihodom, zdaj počasi dodajajo še nove. Stanovnikova poudarja, da je treba pri vsem tem paziti, da se ne prestopi meja, saj še vedno gre za službo, in si ne more kar vsakdo izmišljevati določenih zahtev, vodstvo pa bi moralo vse odobriti.

»Ne sme priti do tega, da bi nekdo rekel, zdaj pa bi jaz eno milko z lešniki, to je prevelika skrajnost,« meni Urška, ki pravi, da se tudi njihovi zaposleni zavedajo, da obstajajo meje in spoštujejo to, kar jim trenutno omogočajo, in so veseli za vsako dodatno stvar, ki se jim ponudi.

Foto: arhiv Optiweb

Uspešnost Stanovnikove se trenutno ne meri na nek strukturiran način, direktor pa vsak mesec pridobiva povratno informacijo od sodelavcev o tem, kako so z njenim delom zadovoljni.

»Načrt je, da bi dolgoročno merili indeks sreče in zavzetosti v podjetju in s tem bi gotovo lahko merili tudi mojo uspešnost,« pojasnjuje. »Vsi kazalniki kažejo, da so naši zaposleni srečni, povratne informacije so pozitivne, tako da verjamem, da gremo v pravo smer in da delamo dobro,« meni Stanovnikova, ki verjame, da imata sreča in zadovoljstvo velik vpliv na to, kako zaposleni opravljajo svoje delo, saj to v njihovem podjetju potrjujeta tako praksa kot statistika.Direktorjevi argumenti

Direktorjevi argumenti

Miha Lavtar, direktor podjetja Optiweb: »Delovno mesto menedžerke za srečo zaposlenih smo odprli, ker hočem, da se nekdo poln delovni čas ukvarja s sodelavci. V zadnjem času smo veliko zaposlovali, zato če bi sam vsakemu zaposlenemu namenil vsaj malo časa, bi se to preveč zažrlo v moje preostale obveznosti.

Iz tega smo izhajali, potem pa se je izkazalo, da je še veliko funkcij, ki jih Urška lahko prevzame. Potrjuje se, kar sem upal: je vmesni člen med sodelavci in menoj. Čeprav smo v odličnih odnosih, njej laže povedo kot meni. Tudi sama koga povabi na kavo, če opazi težavo, poskuša se pogovoriti z ljudmi, spremlja, da so vsi čim bolj zadovoljni.

 

Mislim, da bodo sčasoma kadroviki prevzemali vlogo, kot jo ima naša menedžerka za srečo zaposlenih. Torej, da ne bodo samo skrbeli za to, da bodo dobili kadre, ampak da se bodo potem z njimi tudi aktivno ukvarjali. 
Brez tega ne bo šlo, saj milenijci in tudi drugi na službo ne gledajo samo z vidika kariere, ampak tudi osebne rasti.

Vodje ekip jih poslušamo, kaj bi radi delali in kam si želijo ter jim pri tem poskušamo pomagati. In jih tudi tako zadržati, saj je največji strošek za podjetje najti delavca in ga ustrezno usposobiti ter vpeljati v delo. Bolje je, da nekoliko več vložiš v to, da ostane. Sodelavka skrbi tudi za to, da naši potencialni zaposleni slišijo, da se ukvarjamo z ljudmi. Tako dobimo veliko kadrov.«