Tiskane izdaje
Že nekaj let se ponavljajo zgodbe, predvsem pa vprašanje, ali je družboslovnih in podobnih izobražencev v naši družbi glede na potrebe bistveno preveč.
Andreja Janc Koderman, direktorica kadrovske revizije pri Kadrovski asistenci: »Res je, da imajo največ izzivov pri iskanju zaposlitve predvsem iskalci prve zaposlitve. Zelo pomembno je, da si iskalec zaposlitve naredi širši nabor potencialnih delovnih mest, ki bi jih lahko zasedal s svojim poklicem, znanjem, izkušnjami in veščinami. To pa seveda tudi pomeni, da je pripravljen sprejeti delo zunaj svojega poklica. Pomembno je, da spremljamo trg delovne sile. Zdaj je največ ponudbe tehničnih prostih delovnih mest, podobno kot v drugih evropskih državah. Morda nasvet za študente družbenih smeri: Izjemno je pomembno, da so že v času študija aktivni na različnih projektih pri podjetjih. Na tak način navežejo stike s potencialnimi zaposlovalci in pridobijo pomembne praktične izkušnje.«
Za družboslovce so priložnosti, le konkurenca je večja
Tudi Viviana Žorž, vodja marketinga in odnosov z javnostmi pri Adecco Slovenija, potrjuje, da »zaradi velikega neskladja na trgu dela še vedno velja, da je manj primernih mest, kot je iskalcev zaposlitve z družboslovno izobrazbo. Seveda lahko tudi družboslovci ustvarijo odlično kariero, vendar se srečujejo z večjo konkurenco. Med bolj iskanimi pa so kadri, ki prispevajo k optimizaciji in širitvi poslovanja. To so predvsem izurjeni tehnični kadri in operaterji, finančni strokovnjaki ter prodajni predstavniki z mednarodnimi izkušnjami. Iskalci zaposlitve z družboslovno izobrazbo se bodo morali še naprej prilagajati, se prekvalificirati in se naučiti veščin, ki jih trg dela trenutno potrebuje.«
Družboslovna znanja koristna tudi na tehničnih mestih
Kako bi lahko naše kljub vsemu dobro izobražene družboslovce tudi bolje »izkoristili«? Vse prepogosto se namreč poenostavljeno sklepa, da so preprosto nezaposljivi. Viviana Žorž poudarja: »Vsi mladi se morajo opolnomočiti z znanjem, da se bodo znali učiti, skupaj z ustvarjalnostjo, reševanjem problemov in komunikacijskimi spretnostmi. Podjetja bodo iskala zaposlene, ki imajo ustrezna znanja, digitalne veščine in kompetence za delo z ljudmi.«
Tudi Andreja Janc Koderman razlaga: »Priložnosti vsekakor so, vendar to zahteva dodatno angažiranje kandidatov, po potrebi tudi prekvalifikacijo. Je pa veliko pogojeno s posameznikovimi veščinami. Verjamem pa, da znanje, ki ga kandidat pridobi na področju družboslovnega izobraževanja lahko zelo dobro uporabi tudi na bolj tehničnih delovnih mestih.«
Janc Kodermanova še poudarja, da delodajalci vse pogosteje ponavljajo, da izobrazba ni glavni ključ zaposlitve delavca, ampak njegova pripravljenost na učenje, proaktivnost, interes za ustvarjanje in seveda tudi ambicije.
Za opravljanje dela v zasebnem sektorju je po mnenju Janc Kodermanove treba postaviti fleksibilno sistemizacijo delovnih mest, ki bo omogočala zakonito zaposlitev delavcev, ki si s poklicem družboslovnih smeri želijo delati tudi na bolj tehničnih delovnih mestih. Ker primanjkuje tehniškega kadra, priporoča delodajalcem, da že danes začnejo sami vzgajati in učiti potencialne kandidate, ki nimajo predznanja ali ustrezne izobrazbe, imajo pa interes za delo. Le tako si bodo zagotovili zavzeto delovno silo tudi v bodoče.
Mreženje odpira priložnosti
Gotovo se pri nas ljudje vse bolj zavedajo, kako pomembno je vseživljenjsko učenje; ne samo v tednu vseživljenjskega učenja, ampak nenehno in v vseh življenjskih obdobjih. Zato se zdi toliko bolj pomembno vprašanje, kako so na to pripravljeni teže zaposljivi družboslovci in humanisti nasploh. Kaj torej strokovnjaki opažajo pri tovrstnih iskalcih zaposlitev: so dovolj ali premalo zainteresirani, da svoje znanje in delovne prakse dopolnjujejo z različnimi veščinami in kompetencami? Janc Kodermanova pravi: »Težko je vse kandidate dati v isti koš. Nekateri so pripravljeni na vseživljenjsko učenje, drugi čakajo na zaposlitev v svojem poklicu. Zavedati pa se moramo, da se trg delovne sile izjemno hitro spreminja. Po napovedih ameriških strokovnjakov naj bi današnji študent do svojega 38. leta zamenjal od 10 do 14 poklicev. To pomeni, da nam šolanje lahko da le določen del znanja.«
Po izkušnjah naše sogovornice se nekateri zavedajo tega, da jim lahko različna formalna in neformalna znanja ter veščine koristijo. Toda, tako Janc Koderman: »Nekateri pa se tega ne zavedajo, dokler ne vstopijo na trg delovne sile. Navezovanje stikov, povezovanje prek različnih organizacij, iskanje novih kontaktov, sodelovanje v različnih projektih (tudi družbeno koristnih) – vse to povečuje priložnosti za zaposlitev. Delodajalci si želijo proaktivne delavce. Bolj ko je oseba angažirana v različnih organizacijah, večjo proaktivnost izkazuje.«
Sposobnosti,
Tehnično znanje in socialno-projektne kompetence so bistvenega pomena za nov profil talentov, saj so inovacije vse bolj plod sodelovanja, razlaga Žorževa. Kot ugotavljajo v Adeccu, bodo v prihodnosti iskane veščine, ki bodo povezovale digitalne sposobnosti z medosebnimi veščinami: povezovanje tehničnih znanj s poslovnimi veščinami, kombinacija izobrazbe, kompetenc in odnosa do dela (na primer zmožnost kritičnega mišljenja in prilagodljivost v povezavi z ustrezno izobrazbo), vodstvene veščine (digitalno znanje, podkrepljeno s socialnimi veščinami in sposobnostmi vodenja projektov), sposobnost reševanja problemov, kreativnost in ustvarjanje novih idej – to so sposobnosti, ki pomembno razlikujejo ljudi od strojev.
Vsekakor pa bodo morali biti bolj prilagodljivi tako delodajalci kot kandidati, poudarja Žorževa: »Podjetja naj se zavedajo, da popolni kandidati ne obstajajo. Razmislijo naj, katere lastnosti so ključne, ostale pa razvijajo s sodelovanjem in dodatnimi usposabljanji.«
Sodelovanje med vlado, podjetji in šolami
Različnih dodatnih izobraževanj, svetovanj, mentorstva ipd. je pri nas že veliko, a kot poudarjajo pri Adeccu: »Kot družba moramo ukrepati pri trendu izobraževanja – da se bodo mladi odločali za izobrazbo, ki jo podjetja potrebujejo. In najti način, kako ustvariti nova delovna mesta, ki jih bomo lahko zapolnili s trenutnimi kadri. Močno sodelovanje med vlado, podjetji in šolami je ključna lastnost najbolje uvrščenih držav v Adeccovi raziskavi Globalni indeks konkurenčnosti talentov. Izobraževanje in politika trga dela sta ključna izziva pri sprejemanju sprememb: sodelovanje med vlado, podjetji in izobraževalnimi ustanovami je ključnega pomena za zagotovitev hitre reforme izobraževalnega sistema in oblikovanje politike zaposlovanja, ki združuje prožnost trga dela s socialnim varstvom.«
