Tiskane izdaje
Ljubljana - Evropska komisija je danes odobrila več programov razvoja podeželja (PRP) za obdobje 2014-2020, med njimi tudi program za Slovenijo. Za program v vrednosti 1,1 milijarde evrov bo Slovenija prejela 837,8 milijona evrov iz proračuna EU.
Slovenija je tako skupaj s 17 državami članicami EU dobila zeleno luč za črpanje sredstev EU iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Evropska sredstva bo porabila za izboljšanje produktivnosti slovenskega kmetijstva in učinkovitejšo rabo naravnih virov, ki upošteva ohranjanje biotske raznovrstnosti in prilagajanje podnebnim spremembam. Prav tako bodo sredstva namenjena ustvarjanju zelenih delovnih mest ter celostnemu in trajnostnemu razvoja podeželja.
Danes odobrenih 18 programov bo skupno prejelo 14,3 milijarde evrov iz proračuna EU, ki bodo dopolnjena z dodatnim javnim financiranjem na nacionalni ali regionalni ravni oziroma z zasebnimi sredstvi. Skupaj z 9 programi razvoja podeželja, ki so bili potrjeni lanskega decembra, je tako zdaj potrjenih 27 od 118 programov v vrednosti več kot 35 milijard evrov. Vsem 118 programom je v obdobju 2014-2020 namenjenih 99,6 milijarde evrov sredstev EU iz Evropske kmetijskega sklada za razvoj podeželja.
Kmalu prvi razpisi
Program razvoja podeželja je skupni programski dokument posamezne države članice EU in evropske komisije. Namenjen je povečevanju konkurenčnosti evropskega kmetijskega sektorja, skrbi za podeželje in okolje ter krepitvi gospodarskih in socialnih temeljev podeželskih skupnosti v obdobju do leta 2020.
Čeprav je Slovenija v okviru prejšnjega PRP (za obdobje 2007-2013) iz bruseljske blagajne dobila 916 milijonov evrov, kar je 8,5 odstotka več kot v novem programu, je minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan zadovoljen z izpogajanimi sredstvi. Upoštevati je treba, »da se je kmetijski proračun na ravni EU generalno zmanjšal, prišlo pa je tudi do delne prerazporeditve.«
Letos že pričakuje velike razpise, na podlagi katerih bo lahko v naslednjih dveh ali treh letih prišlo do dodatnega prestrukturiranja kmetijske proizvodnje. Program sicer prinaša nekatere novosti, hkrati pa tudi ukrepe, ki so za Slovenijo nujno potrebni. Tako bo še naprej sofinancirana proizvodnja na območjih, kjer je težko kmetovati. Za to je v novem programskem obdobju predvidena poraba skoraj 270 milijonov evrov.
Milijoni za prenos znanja v prakso
Za Slovenijo je pomemben tudi ukrep pomoči mladim kmetom. Mladi kmet, ki bo prevzel kmetijo in bo na njej polno zaposlen, bo dobil enkratno pomoč države v višini 45.000 evrov, tisti, ki mu je kmetovanje samo del njegove dejavnosti, pa 18.600 evrov.
Novost je tudi ukrep spodbujanja in sofinanciranja prenosa znanja in inovacij v prakso. Vložek v ta del je do tri milijone evrov letno, »ker se zavedamo, da klasično kmetovanje, kakšno je bilo pred 10, 50 ali 100 leti, preprosto ne omogoča preživetja nekaterim kmetijam«. Potrebujemo nove prakse, ideje in inovacije, prilagojene slovenskemu prostoru, in te bodo finančno izdatneje podpirane, je dejal Židan.
Za kmetijsko-okoljska-podnebna plačila in ekološko kmetovanje bo v sedmih letih skupaj na voljo dobrih 260 milijonov evrov, za ukrep naložb v osnovna sredstva 228 milijonov evrov, za razvoj kmetij in podjetij pa 125,3 milijona evrov.
