Tiskane izdaje
Murska Sobota − Goran Šoster in še nekaj mladih pomurskih zanesenjakov je v okviru podjetja Mikrokozmos leta 1988 kot prvi v Sloveniji na nekaj pomurskih poljih začel uvajati in razvijati ekološko kmetovanje. Pomurje je bilo torej prva slovenska regija, ki je začela pridelovati hrano brez nevarne kemije. Zdaj je po deležu kmetijskih površin v ekološki obdelavi na repu med slovenskimi regijami.
Kmetijsko-gozdarski zavod v Murski Soboti bi to v prihodnje rad spremenil s pomočjo Splošne kmetijske zadruge Ljutomer Križevci.
Trideset let od prvih začetkov uvajanja ekološkega kmetovanja je to veliko močneje razvito v drugih regijah in še najslabše v Pomurju. Lani je bilo namreč v vsej Sloveniji 3518 ekoloških kmetij in več kot 43.500 hektarov ekološko obdelanih kmetijskih površin v kontroli, kar predstavlja dobrih devet odstotkov vseh kmetijskih površin v Sloveniji, v Pomurju pa je tačas v kontroli okrog 160 kmetij, ki ekološko obdelujejo kakšnih 1800 hektarov površin.
»Res je, v Pomurju imamo za razvoj ekološkega kmetovanja še veliko rezerve in zato smo se odločili, da spodbudimo nove in povežemo obstoječe ekološke kmete. V prihodnje bi tudi v slovenski žitnici radi zagotovili več ekološko pridelane hrane, za to pa bo potrebno več povezovanja in organiziran pristop k uspešnejšemu trženju pridelkov in proizvodov. Mi lahko pomagamo s svetovalno službo in pri administraciji, poslovnega dela pa ne moremo voditi,« pravi direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Murska Sobota Franc Režonja.
Zavod se je zato povezal s SKZ Ljutomer Križevci, ki je bila po Režonjevih besedah edina pripravljena prevzeti vlogo povezovalca in organizatorja pridelave ter trženja in pred kratkim so na prvi posvet povabili vse ekološke kmete, ki jih imajo v evidenci. Odziv je bil skromen, a direktor SKZ Ljutomer Križevci Andrej Smodič ni vrgel puške v koruzo.
»Bistvo tega, kar počnemo skupaj s KGZ Murska Sobota, je povezovanje. Med pomurskimi kmeti veliko volje zanj ni, zato je skrajni čas, da to spremenimo. Mi smo ekološkim kmetom pripravljeni ponuditi klasično zadružno kooperacijo brez obveze, da se včlanijo v zadrugo. Ker imamo ustaljene nabavne in prodajne kanale, bomo lažje in po nižjih cenah lahko prišli tudi do repromateriala za ekološko kmetovanje, po drugi strani pa bomo pridelke lažje in bolje prodali. Sami smo v lanskem letu že začeli sodelovati s šestimi ekološkimi kmeti, tako da nekaj izkušenj že imamo, naš cilj pa je, da bi eden od naših dveh skladiščno sušilnih centrov postal povsem ekološki. Ker je v današnjem svetu tudi ekološko kmetovanje gospodarska panoga, se moramo tako tudi začeti obnašati in uspešni bomo lahko le, če nas bo dovolj, če bomo načrtovali proizvodnjo, pravočasno kupovali material, se uaklajevali med sabo − skratka, če bomo preskočili meje vrtičkarstva.«
Andrej Smodič, SKZ Ljutomer Križevci Foto: Jože Pojbič/Delo
Goran Miloševič, Korenika Foto: Jože Pojbič/Delo
V Pomurju je le 2,8 odstotka vseh kmetijskih površin v ekološki obdelavi, vendar prevladujejo njive. Foto: Jože Pojbič/Delo
