Hrana ne bo dražja, a bodo kmetje imeli več dela

Ljubljana – Vzdrževalci javnih površin in ljubiteljski vrtičkarji, ki prisegajo na kemijo, bodo morda že kmalu ostali brez najpogosteje uporabljenega sredstva za zatiranje osovraženih plevelov.

Predlog nacionalnega akcijskega programa za trajnostno uporabo fitofarmacevtskih sredstev (FFS) za obdobje 2018–2022, ki ga bo vlada predvidoma sprejela v prvi polovici leta, in predlog spremembe pravilnika o pravilni uporabi FFS, ki je že v javni razpravi, predvidevata takojšnjo in popolno prepoved glifosata in vseh drugih herbicidov na javnih površinah ter prepoved vseh sintetičnih pesticidov za nepoklicne uporabnike. Prepoved glifosata s petletnim prehodnim obdobjem za kmetijstvo se delno nanaša na politično odločitev vlade, ki je skladna z odločitvijo o glifosatu na ravni EU, delno pa sledi usmeritvi k splošnemu zmanjševanju kemije v kmetijski proizvodnji ter povečevanju vlaganj v raziskave in razvoj za prilagoditev kmetijstva novim razmeram, pravi vodja sektorja za fitofarmacevtska sredstva pri upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Jernej Drofenik.

Glifosata, ki je najpogosteje uporabljen herbicid – na leto se ga porabi okoli 80 ton –, ne bo več dovoljeno uporabljati tam, kjer si vzdrževalci za zdaj življenja brez njega ne morejo predstavljati, še posebno ob (avto)cestah, železniških tirih in na pokopališčih. Največ glifosata je uporabljenega na javnih površinah, in sicer od 45 do 75 odstotkov. Prepoved vseh drugih herbicidov na teh površinah je preventivni ukrep, da zaradi prehoda na alternative ne bi bila ogrožena varnost pitne vode. Glifosat ni problematičen z vidika tveganja za spiranje v podzemne vode, ki so glavni vir pitne vode, drugače pa bi lahko bilo pri uporabi drugih herbicidov, pojasnjuje Drofenik.

Največ težav bo z vrtičkarji

Mestna občina Ljubljana se je uporabi vseh herbicidov na javnih površinah odpovedala že lani in plevele zatira s strojem, ki deluje na vodno paro ter aktivne sestavine iz rastlinskih olj in glukoze, ki je biološko razgradljiva. Stroški odstranjevanja plevela so okoli 30 odstotkov višji, vendar so v občini, ki se je pridružila mreži Mest brez pesticidov, odločeni upoštevani te metode. Pri Darsu, ki je za Slovenskimi železnicami največji posamični porabnik glifosata in drugih herbicidov na nekmetijskih površinah – do konca julija 2017 je ob cestah uporabil 2017 litrov herbicidov –, obljubljajo spoštovanje napovedane prepovedi. Zavedajo se, da je rast plevela mogoče preprečevati tudi s pogostejšo košnjo, utrditvijo površin (asfaltiranje, betoniranje) in uporabo FFS, ki ne vsebujejo glifosata, vendar poudarjajo, da so te metode manj učinkovite ali dražje. Za katere rešitve se bodo odločili, bo odvisno od razmer na posameznih lokacijah, dodajajo.

Največ vroče krvi zaradi prepovedi glifosata in omejevanja uporabe FFS Drofenik napoveduje pri tako imenovanih hobi uporabnikih, ki bodo po novem predlogu lahko uporabljali le še FFS, dovoljena v ekološki pridelavi. Čeprav se uporabo glifosata na zasebnih površinah, denimo okoli hiš in na zelenjavnih vrtovih, malo omenja, pomeni od 15 do 30 odstotkov skupne uporabe herbicida. Kmetje, ki porabijo od 10 do 25 odstotkov vsega glifosata, bodo za prilagoditev na prepoved glifosata imeli pet let. Najustreznejše alternativne metode zatiranja plevela bodo iskali v okviru raziskovalnega projekta, trenutno pa ni enako učinkovitih alternativ, pravi Drofenik.

Italija in Francija se pospešeno pripravljata na uvedbo naravnejše pelargonske kisline, s čimer bi njuna podjetja zrinila Monsantov herbicid Roundup, ki je zdaj na prvem mestu v evropskem kmetijstvu. Snov je registrirana tudi pri nas, vendar je po besedah Drofenika primernejša za »potke okoli hiš« kakor obsežnejšo uporabo. V praksi bi lahko nadomestila glifosat, vendar bi bilo to dražje in manj učinkovito. Glifosat se na isti površini lahko uporabi enkrat na leto, pelargonsko kislino pa bi bilo treba dva- do trikrat. Bistveno višja je tudi količinska poraba na hektar, ki znaša 31 kilogramov, medtem ko pri glifosatu dva do tri kilograme. »Če bi vso letno porabo glifosata zamenjali s pelargonsko kislino, bi je porabili 800 ton. Kaj pomeni vnos tolikšne količine v okolje, ni znano. Pelargonska kislina je podobno kot glifosat razvrščena med snovi, ki dražijo oči in kožo, v okolju se razmeroma hitro razgradi, veliko drugih podatkov o njej, na primer podatki o vplivih na razmoževanje in rakotvornost, pa manjkajo,« opozarja.

EU intenzivno zmanjšuje kemijo

Drofenik ne verjame, da bi prepoved glifosata v kmetijstvu podražila kmetijsko pridelavo in cene hrane, na kar opozarja Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije. »V vinogradništvu in sadjarstvu širjenje plevela lahko reguliramo z drugimi metodami, a je v to treba vložiti nekoliko več dela. V poljedelstvu, kjer se glifosat uporablja po spravilu pridelka, pa bo kmet moral izvesti eno mehansko operacijo več.«

Je pa vprašanje prepovedi glifosata širše, nanaša se na omejevanje uporabe vseh FFS v EU, ki je v zadnjih letih zelo intenzivno in vpliva tudi na tehnologijo kmetijske proizvodnje. V prihodnjih treh letih je predvidena prepoved še okoli sto snovi za varstvo rastlin. »Že zdaj v določenih kmetijskih panogah za določene ukrepe varstva rastlin ni ustrezne kemije. Te spremembe lahko povzročijo pritisk na cene hrane,« pravi Drofenik. Res pa je kmetijstvo v zadnjih 60 letih temeljilo na kemiji in posledice njene uporabe kažejo, da tako ne bo šlo več, dodaja. Vlada z novim nacionalnim akcijskim programom za trajnostno rabo FFS, ki ukinja tudi pristojbine za manj tvegane in ekološke pesticide, poskuša uporabnikom pravočasno omogočiti alternative za pesticide. Ti bodo gotovo prepovedani. »Če se ne bodo pripravili zdaj, bodo čez pet let zelo težko pridelovali paradižnik na prostem.«