Mlekarna Celeia je lansko leto zaključila z 61 milijoni evrov od prodaje, kar je pol odstotka več kot leta 2013. Dobiček je bil zaradi zelo visokih odkupnih cen mleka precej skromen, zabeležili so 65.000 evrov dobička. Jakob poudarja, da za tako veliko mlekarno tak rezultat zagotovo ni najboljši in da se bodo trudili, da bo v prihodnje dobiček med 600 in 700.000 evri. Dodal pa je, da so za izključno slovensko mleko prav v celjski mlekarni plačali največ: »Naša odkupna cena je bila najvišja med večjimi mlekarnami. Plačali smo 1,9 milijona evrov več kot recimo Ljubljanske mlekarne.« Ljubljanske mlekarne sicer odkupijo več kot polovico vsega v Sloveniji pridelanega mleka, drugi največji odkupovalec z 28 odstotki pa je Mlekarna Celeia.
Več vzrokov
Cilj: tujina
Zakaj so cene tako drastično padle, Jakob opozarja na več težav: »Večina držav se je že lani močno pripravljala na padec kvot. Evropa je proizvedla 6 odstotkov več mleka kot prej. Velika težava pa je bil tudi embargo Rusije na uvoz mlečnih produktov iz evropskih držav. S tem je cena mleka res strmoglavila.« V Rusijo se namreč proda kar 33 odstotkov sira iz Evropske unije in 38 odstotkov masla. Zaradi ruskega embarga so bile najbolj prizadete Nemčija, države Beneluksa, Baltske države in Finska, kjer so enega izmed sirov celo poimenovali po Putinu.
Ukinitev mlečnih kvot pa po Jakobovem mnenju razen nižjih odkupnih cen mleka ne bo prinesla drugih težav: »Mnogi so pričakovali, da bo 1. aprila mleko kar pljusknilo čez meje, pa se to ni zgodilo!«
Celjska mlekarna večino prodaje, 80 odstotkov, ustvari na domačem trgu. Že štiri leta pada prodaja jogurtov, opozarja Jakob: »Najbolj upada prodaja probiotičnih jogurtov, ki jih ne smemo več oglaševati kot probiotikov. Tu je zmagala farmacija. Smo pa lani doma prodali več sira. Po prenehanju delovanja mlekarne v Kočevju, ki je proizvajala sir za Ljubljanske mlekarne, smo ostali edini večji proizvajalec sira v Sloveniji.« Tako so 71 odstotkov lani prodali pod lastno blagovno znamko Zelene doline, ostalo so prodali pod trgovskimi blagovnimi znamkami.
Cilj mlekarne je povečati prodajo na tujih trgih. Posebej so ponosni na prodajo v Italiji, kjer prodajajo izključno svojo blagovno znamko. V začetku letošnjega leta so začeli sodelovati z novim kupcem v Nemčiji in vstopili na srbski trg. Cilj je še Spar Avstrija in njegove podružnice na Hrvaškem, Madžarskem, v Italiji ter Bosni in Hercegovini. Pričakujejo tudi širitev na Kitajsko, je povedal Jakob.
Zagotavljajo popolno sledljivost
Mlekarna Celeia odkupuje surovo mleko z lastnega odkupnega področja od 17 kmetijskih zadrug, zadruge so tudi njene večinske lastnice. Mlekarna Celeia je še vedno edini slovenski živilski proizvajalec, ki jamči, da so njihove sestavine - od krme živali do končnega proizvoda - brez gensko spremenjenih organizmov. Certifikat Pridelano brez GSO so jim znova podaljšali januarja, v certifikacijsko shemo pa je vključenih vseh 1203 proizvajalcev mleka. Zagotavljajo tudi popolno sledljivost, kar pomeni, da lahko za vsak liter mleka z aplikacijo na pametnem telefonu preverite, od kod je prišel.