Tiskane izdaje
V kmetijstvu se v teh dneh kar dogaja, včeraj je bil objavljen stečaj Agroinda, s katerim je povezana usoda vipavskih kmetov, danes so se začele volitve v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, kako gledate na ta dva izpostavljena dogodka?
Res se dogaja. Danes so bile volitve v organe kmetijsko gozdarske zbornice za pravne osebe. Izvoljenih bo 13 svetnikov na državni ravni na strani pravnih oseb in za območne enote. Ti predstavniki imajo pomembno vlogo v organih KGZS. V nedeljo pa bodo še volitve za fizične osebe, tudi za člane sveta na državni ravni in za območno enoto. Včeraj nas je doletela novica o stečaju Agroinda.
Ta je bila najbrž pričakovana?
Pričakovana, ker se je o tem že dalj časa govorilo. Zaposleni v Agroindu in tudi kmetje so videli v stečaju možnost nekega novega začetka.
Je bilo sploh potrebno, da je prišlo tako daleč, da je bil Agroind prodan ukrajinskemu kupcu?
Poznati moramo malo zgodovine. Agroind je bil dve desetletji in več nazaj med najuspešnejšimi živilskimi podjetji v slovenskem prostoru. Ko druge vinske kleti še niso imele nekega velikega razvoja, je bila ta klet že zelo poznana po celi takratni Jugoslaviji oz. zdajšnjih deželah zahodnega Balkana.
To je bila zadružna klet?
V začetku devetdesetih let, po lastninjenju družbenega premoženja, je prešla v zadružno last. Tudi mlekarna, ki je bila v sklopu Agroinda, je bila odlična mlekarna z znamenito blagovno znamko yoviland, ki je bila pojem v mlečni industriji. Na žalost smo prišli iz nekega cvetočega podjetja v dveh desetletjih do njegovega propada.
Kdo je za to kriv?
Težko je reči v dveh stavkih. Tisti, ki smo to spremljali in smo hodili na pogovore, ko so bile razprtije v dolini, smo se soočali z različnimi skupinami kmetov, ki so imeli vsak svojo vizijo in vsak svoje voditelje. Spomnimo se štrajkov, menjav vodstev. Lahko rečem, da je takratni direktor zadruge Igor Blažina dobro vodil zadrugo in da so bili postavljeni pravi temelji, z njegovo zamenjavo pa je vse šlo navzdol, ko so nasledniki z nekimi čudnimi, napačnimi poslovnimi potezami zadrugo in Agroind peljali vedno globlje.
Koliko "zaslug" ima pri tem politika?
Slovenija je mala država in kjerkoli je možno, se politika skuša vpletati, kar seveda ni dobro. Tudi tam so bili razni politični motivi...
Lahko kar naravnost rečeva, da je imela SLS močne botre pri dogajanju v zadrugi in posredno tudi v Agroindu?
Takratni voditelji ljudske stranke so seveda želeli imeti vpliv nad zadrugo in Agroindom. Če bi peljali pravilno poslovno politiko in bi ohranjali delovna mesta, da bi bilo podjetje v kondiciji, potem bi rekli, v redu, naj bo. Ampak se je vse skupaj politikantsko izjalovilo, poslovanje Agroinda pa je šlo vedno bolj navzdol. Svoje so prispevale še napačne naložbe, pa napačne odločitve v zadrugi, ko so zadruge krepile svoje trgovske sisteme, so v vipavski zadrugi trgovine izločili iz sistema, kar je bila velika škoda. Temeljna napaka v zadrugi Vipava je bila v tistih letih, ko so vlekli poteze, ki so bile politično takrat popularne.
Ampak saj ste bili tudi vi kar pomemben član SLS, celo v njenem vodstvu?
Bil sem član izvršilnega odbora.
Pa vas niso dovolj upoštevali ali ste bili moteči kot človek na vrhu zadružne zveze in še kmetijsko gozdarske zbornice?
Vsaka stvar je tudi osebnostna. Vsak posameznik ima svoj značaj, ima neko zgodovino, svoj način dela, ne moreš nastopati kot robot. V politiki sem od vsega začetka, od ustanavljanje kmečke zveze in potem stranke. S politiko sem se ukvarjal in se še izključno zato, da pomagam gospodarstvu, kmetijstvu in da nekaj naredimo. Dosti ljudi pa pride v politiko zato, da bi na hitro naredili kariero in imeli korist. Dostikrat se potem izkaže, da nesposobni ljudje, ki obljubljajo, nič ne naredijo, pa na lahek način pridejo nekam naprej. Potem pa pride v politični stranki do konfrontacije, ko ena struktura ima določene izkušnje in nekaj naredi ter je proti politikantskim zgodbam, in pride do razhajanja. Tudi kadrovsko. V devetdesetih je bil recimo moto, da morajo biti na položajih sami naši. Osebno sem vedno zagovarjal stališče, ko kadrujemo bodisi v zadrugah ali živilskih podjetjih, mora najprej biti določen kandidat sposoben voditi podjetje. ni dovolj, da je dejaven član neke stranke in zato pride na vodilno mesto. Imamo pa veliko primerov, ko so razni posamezniki zafurali podjetja, ker jih je nastavila politika, pa niso bili sposobni. Tudi v politični stranki sem vedno zagovarjal stališče, da bo politična stranka močna, če bo imela dobre kadre, dobre ljudi, ki bodo dobro vodili podjetja.
In Peter Vrisk je bil moteč za SLS, ker je bil uspešen, na drugi strani pa so bili v stranki ljudje, ki so se zaganjali v njegovo plačo in so dosegli celo njegovo izključitev?
Moja prva služba je bila Hmezad kmetijstvo, kjer sem naredil kar pomembne poteze v živinoreji, potem sem uspešno saniral zadrugo Celje, ki je bila leta 1991 tik pred stečajem, bil sem pobudnik in akter odkupa celjske mlekarne, povezal sem zadruge celjske regije in kmete in takrat smo potegnili mlekarno iz nemogočega položaja, sodeloval sem, tudi kot nadzornik tako dolgo, da so mlekarno pripeljali do pozitivnih številk. Bila je še cela vrsta drugih projektov, ki sem jih uspešno izpeljal. Ko sem 1996 postal predsednik ZZS, je bilo v politiki tudi veliko interesov, češ, zdaj pa lahko zaposluješ tam in tam te in te ljudi. Temu sem se uprl in rekel, če bomo koga potrebovali, bomo zaposlili tistega, ki ve, kaj se dela.
V Vipavi vas očitno niso poslušali in so delali po svoje?
V Vipavi sem se res zelo angažiral, bil sem mnogokrat na sestanjkih in predlagal različne stvari ampak so delali vse po svoje. Ne preseneča me, da je zadeva šla, kamor je šla. Preprosto se ni dalo nič premakniti. Sedeli smo skupaj tudi ponoči, do druge ure zjutraj, in se nekaj dogovorili, a naslednje jutro ni nič več veljalo. Bilo je dejansko brezupno. Iz tega, kar se je zgodilo z Agroindom, se res ni moglo zgoditi nič drugega. Škoda, danes smo tukaj, kjer smo.
Je bila vaša ideja, da bi letošnjo letino v Vipavski dolini pomagala rešiti zadružna klet iz Goriških Brd? Pa se bo to dalo?
To je moja ideja že kar nekaj časa. Ne le v tej aktualni krizi, ampak že nekaj let nazaj, ko sem videl težave v vipavski zadrugi in v Agroindovi kleti, sem predlagal in dal pobudo zadružni kleti Brda in takratnemu vodstvu vipavske zadruge, da bi razmislili o tem. Ampak na vipavski strani ni bilo nikoli resnega namena, da bi se o tem pogovarjali. No zdaj, ko je, kot je, sem to javno predlagal tudi na skupni seji parlamentarnih odborov za gospodarstvo in za kmetijstvo, sklicani na to temo, da vidim rešitev letošnjega letnika s takim sodelovanjem.Da bi briška klet s svojo logistiko prevzela letošnji odkup grozdja, tako, da bi ta potekal v vipavski kleti, in tudi predelava bi bila v tej kleti, blagovna znamka bi torej ostala, za prodajo pa bi poskrbeli v Brdih, ker to znajo, imajo tudi svoj trg, tudi v tujini. Pobudo so podprli in na to temo smo se že pogovarjali po omenjeni seji, na obeh straneh je bilo pozitivno stališče, a počakati je bilo treba na stečaj. Zdaj ta je in pričakujem, da se bosta vodstvi obeh zadrug sestali in dogovorili, konec avgusta je trgatev in časa ni prav veliko. To je po moje edina prava pot. Tako povezovanje bi bilo dolgoročno sploh perspektivno za obe kleti.
Povezovanje v zadružništvu je tudi sicer nujno, če želimo slediti cilju večje samopreskrbe?
Ves slovenski prostor povezati v eno točko je verjetno utopija, ker so regije in tudi zadruge zelo različne. Bi pa bile mogoče povezave na področju oskrbe z mineralnimi gnojili, zaščitnimi sredstvi in semeni. Ampak tudi zadruge morajo biti za to, nikogar ne moreš siliti v povezave, če tega noče. Bomo pa v kratkem dali na mizo predlog, da Semenarna, ki je preko Deželne banke v zadružni lasti, postala jedro povezovanja med zadrugami.
Kakšno je sodelovanje s trgovskimi sistemi, v katerih postaja doma pridelana hrana vse bolj zaželena?
Pred nekaj leti smo na sejmu Agra podpisali sporazum glede dobav sadja in zelenjave in sicer z Mercatorjem, Sparom in Tušem. Tu zadeve kar dobro potekajo, z velikimi trgovci ima Zadružna zveza Slovenije tudi stalne stike. Še posebej dobri so z Mercatorjem, s katerim smo letos v okviru našega posveta v Portorožu podpisali sporazum o širšem sodelovanju. Zadruge imajo okrog 400 različnih trgovin, vendar pa, ker odkupijo več kot 80 odstotkov vse pridelane hrane, smo in bomo vezani na plasma naših proizvodov preko velikih trgovcev.Tako je zdaj že kar nekaj dobav in prodaje tudi v diskontnih trgovinah, kot so Lidl in Hofer. Še vedno pa gre največ v Mercator, Spar in v Tuš. Z Mercatorjem se skoraj tedensko sestajamo na različne teme, pretekli teden smo sestankovali zaradi sadja in zelenjave. Z njihovim vodstvom res dobro sodelujemo, odnosi so se izboljšali. Po spremembi lastništva je bil nek vakum, potem pa smo se uspeli dogovoriti, saj ob tem, da vsi danes govorijo, kako prodajajo slovensko hrano, tudi oni niso mogli mimo sodelovanja z zadrugami. Prvič, odkar delam v zadružništvu, imamo podpisane sporazume s trgovci in tudi dejansko kupijo vso zelenjavo, ki jo ponujajo naši kmetje, mora pa seveda biti kakovost, izgled. Zelenjavno verigo smo res uspeli vzpostaviti.
Zadružniki so tudi člani kmetijsko gozdarske zbornice, kakšno je sodelovanje med obema organizacijama? Ko ste bili predsednik obeh organizacij, je bilo njuno delovanje precej enovito, kako je pa zdaj?
Mislim, da morata obe organizaciji delovati skupaj. Včasih je bilo to sodelovanje dobro, zdaj pa se zdi, da je zbornica postala podaljšana roka politike. Zbornice ni več čutiti kot organizacije, ki bi se borila za kmeta. Ob vstopanju Slovenije v EU smo zelo odočno nastopali do slovenske vlade, do bruseljske politike, bili smo močni tudi na mednarodni ravni. Sam sem bil dva mandata podpredsednik mednarodne organizacije Copa Cogeca, kjer smo lahko izpostavili naše probleme in si tudi marsikaj priborili. Zdaj pa je zbornica pri mednarodnem sodelovanju povsem pasivna. Razmišljali so celo, da bi izstopili iz članstva. To je tako, kot če bi Slovenija zdaj rekla, da ne bo več hodila na seje sveta ministrov v Bruselj. Ker zbornica ni bila aktivna v strokovnih odborih, ki jih plačuje komisija, so nas preprosto izločili. Mi nimamo nobenega predstavnika na odboru za mleko, pa vemo, kakšna je problematika mleka. Če se ne udeležuješ najpomembnejših evropskih kmetijsko političnih dogodkov, če nihče v Evropi ne ve, kdo je predsednik kmetijske zbornice v Sloveniji, je to slabo. Kmetijska politika se pač piše v Bruslju. Odločen odnos na evropski ravni, odločen odnos do slovenske vlade in do kmetijskega ministrstva ter kontakt s kmeti po celi Sloveniji je formula, ki lahko prinese nek uspeh slovenskemu kmetijstvu in celotnemu podeželju.
Volitve v KGZS so lahko priložnost za novo zbornično obdobje? A zdi se, da so na kandidatnih listah znana imena iz dosedanjega delovanja, kako torej kaj premakniti?
Tako kot je za podjetja pomembno, da je predsednik uprave dober direktor, tako je tudi na zbornici pomembno, da sta na vrhu dober predsednik in dober direktor, ki obvladata in si upata. S primerno ekipo se da.
