Tiskane izdaje
»Les pomeni neonesnažene reke, čisto podtalnico, čist zrak in zemljo, normalizacijo podnebja, zdrava delovna mesta, zdravo bivalno okolje,« je našteval Pohleven in spomnil, da smo v Sloveniji po osamosvojitvi kar nekako pozabili, zato so se pred desetletjem odločili za zasnovo rastave, ki bi pri ljudeh ponovno zbudila ljubezen do te naravne dobrine.
Razstava s spremljajočimi strokovnimi prireditvami, ki jo letos osmič prirejajo v Cankarjevem domu, se je prijela in kot pravi, se ljudje danes mnogo bolj zavedajo pomena lesa. V večji meri se odločajo za les in nakup lesnih izdelkov, a so pri nakupu lesnih izdelkov ali gradnji lesene hiše oškodovani oz. kaznovani.
»Tisti, ki lesa ne uporabljajo ali ga kurijo, pa so nagrajeni, kajti nelesni izdelki in objekti so cenejši od lesenih, pa čeprav z njihovo proizvodnjo in uporabo močno onesnažujemo okolje.« Zato bi bilo treba, kot pravi, uvesti realne cene izdelkov, v katere bi bila vključena tudi okoljska škoda, ki nastane pri njihovi proizvodnji in na koncu pri uničenju. Pri lesni prozvodnji pa, da bi morali upoštevati pozitiven vpliv na okolje.
Preusmeritev v eko gospodarstvo
»Ko bomo to dosegli, bodo lesni izdelki znatno cenejši od nelesenih, s tem se bo povečala potrošnja lesnih proizvodov, kar je predpogoj za vznik lesne industrije v Sloveniji,« je prepričan Pohleven. Zato tudi njegov apel javnosti, gospodarstvenikom in tudi politikom, »da v Sloveniji čim prej spremenimo ekonomsko strategijo, da se preusmerimo na eko ekonomijo in naše gospodarstvo preusmerimo na naše danosti, to je les, ki edini omogoča zeleno energijo in trajnostni razvoj po meri Slovenije«.
Les, ki v gozdovih pokriva več kot 60 odstotkov ozemlja države, ima za prebivalce naše države res poseben čar, je prepričan minister Zdravko Počivalšek, ki je poudaril, da je v 8 od 12 slovenskih pokrajin prepoznan ali pa omenjen kot dodana prednost. »Vemo, da je bil v zadnjih 20 letih les in z njim slovenska lesna industrija nekako na stranskem tiru. Iz več razlogov, ne samo zaradi sistemskih rešitev ampak tudi zaradi ljudi, ki so vodili slovensko lesno predelovalno industrijo. Vendar pa smo v zadnjem obdobju ponovno spoznali, da je les res dobrina, ki predstavlja strateško prednost in je surovina, na kateri moramo v veliki meri graditi našo prihodnost. Začeli smo se zavedati, da moramo z njim umno gospodariti in s tem zagotavljati nova delovna mesta in splošno blagostanje. V tujino moramo izvažati izdelke z visoko dodano vrednostjo ne pa kot hlodovino.«
Tudi zato so lani na ministrstvu ustanovili direktorat za les, »da nudi podporo pri ustanavljanju novih podjetij s področja lesne industrije, da pomaga pri tehnološki posodobitvi obstoječih podjetij in da povezuje institucije s področja lesnega gospodarstva ter da skrbi za enoten nastop tega sektorja na tujih trgih«. Nenazadnje, tako minister, direktorat podpira ponoven zagon lesno predelovalne industrije. Za začetek skrbijo za nepovratna sredstva, ki podjetjem pomagajo ponovno obuditi to dejavnost, v nadaljevanju pa bodo pomagali tudi s povratnimi finančnimi viri za ponovno vzpostavitev lesno predelovalne verige.
Finančna pomoč
Že v tem mesecu je napovedal objavo kar petih razpisov za nepovratna sredstva. »Skoraj šest milijonov evrov bo namenjenih malim in srednjim podjetjem, aktivnim na področju predelave lesa, več kot en milijon evrov bo namenjenih za razvoj kompetentnih kadrov ter individualnim in skupinskim sejemskim nastopom na sejmih z lesno tematiko. Pol milijona evrov pa bo namenjenih za vzpodbujanje razvoja in komercializacije izdelkov, ki prispevajo k večji energetski učinkovitosti pri nas.«
Kot je še dejal Počivalšek, imamo Slovenci tradicionalno bogato razvito znanje v slovenski lesno predelovalni verigi, imamo izjemno kreativne arhitekte, strokovne statike in konstruktorje, naša lesno predelovalna podjetja pa znajo biti konkurenčna tudi zelo pomembnim tujim podjetjem in kot taki imamo vse, da se pridružimo svetovnemu trendu trajnostne lesne gradnje, ki mora biti naš moto tudi v bodoče. Imamo tudi odlične industrijske oblikovalce in mlade podjetnike, ki na trg prodirajo z raznimi lesenimi modnimi dodatki, kolesi, fotoaparati za navdušence, najde se tudi kaka lesena ročna ura. »Tudi s tem želimo dati dodatno težo lesu, ki ima čar, je retro in je moderen, les je večen.«
