Tiskane izdaje
Ljubljana – Poznavalci med razloge za počasen razvoj ekološkega kmetijstva prištevajo tudi premajhno število svetovalcev za to kmetovanje, zaradi česar peša prenos inovacij in znanja na kmete. Za nekaj več kot 3500 ekoloških kmetij v Sloveniji so na voljo le trije specialisti za ekokmetijstvo. Do konca leta se bo število svetovalcev specialistov, ki so ključni člen pri prenosu znanj znanstveno-raziskovalnih institucij v uporabo, povečalo na osem.
Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, ki je prvega januarja letos še uradno postala edini izvajalec javne službe kmetijskega svetovanja, in sicer za sedem let, v okviru reorganizacije te službe krepi podporo tržno usmerjeno ekološkemu kmetovanju. Število svetovalcev specialistov za ekološko kmetijstvo, ki skrbijo za prenos znanja iz raziskovalno-razvojnega dela na kmetijske terenske svetovalce, se bo z zdajšnjih treh povečalo na osem, število terenskih kmetijskih svetovalcev, ki so vezni člen med svetovalci specialisti in kmeti, pa ostaja na zdajšnji ravni. Trideset je takšnih s poglobljenim znanjem iz ekološkega, preostalih okoli 200 mora znati svetovati tudi ekološkim kmetom.
Dodatna usposabljanja
»Ekološko kmetijstvo želimo premakniti od načina kmetovanja po sistemu naših babic v nov način, ki je poslovno gnan,« pravi Anton Jagodic, višji koordinator za področje kmetijstva. Pri razmišljanju, kako bi stvari premaknili, je bilo ključno vodilo, da morajo specialista svetovalca za ekološko kmetovanje imeti vsi območni zavodi zbornice. Kmetijsko ministrstvo je temu prisluhnilo in zahtevo umestilo v pravilnik o pogojih glede prostorov, opremljenosti in kadrov, ki jih mora izpolnjevati izvajalec javne službe kmetijskega svetovanja.
Foto: Dragica Jaksetič/Delo
Specialistično svetovanje bo tudi bolj fleksibilno. »Za vsako panogo bo znano, kateri specialist pokriva tudi področje ekološkega kmetovanja, in ta bo na voljo tako drugim terenskim kmetijskim svetovalcem kot kmetom. Če se kmet ukvarja z ekološkim sadjarstvom, pa na njegovem območnem kmetijsko-gozdarskem zavodu ni specialista zanj, mu bo lahko svetoval specialist z drugega območnega zavoda. Ne bi se smelo zgoditi, da kakšna storitev kmetom ne bi bila na voljo. Način izvedbe pa bo stvar dogovora med specialistom in stranko,« pojasnjuje Jagodic.
Trije svetovalci specialisti, ki že zdaj skrbijo izključno za ekološko kmetovanje, bodo po novem skrbeli za sistemske zadeve – tik pred sprejetjem je nova evropska uredba o ekološkem kmetovanju –, za prenos znanja o tehnologijah pa bodo skrbeli dodatno izobraženi svetovalci specialisti. Lani je bila izvedena serija usposabljanj svetovalcev iz vsebin in tehnologij ekološkega kmetovanja (govedoreja, varstvo rastlin, pravila v ekološkem kmetovanju, ekološko sadjarstvo, prakse biodinamičnega kmetovanja). Trije svetovalci specialisti so se vključili tudi v pridobivanje mednarodnega certifikata za svetovanje o biodinamičnem kmetovanju. Zdaj to področje v okviru zbornice za območje vse Slovenije pokriva samo ena svetovalka specialistka, profesionalnih biodinamičnih kmetov pa je po podatkih iz leta 2016 dvaindvajset.
Od individualnega k skupinskemu svetovanju
Dodatnih kmetijskih svetovalcev izključno za ekološko kmetijstvo na zbornici ne morejo zaposliti zaradi preskromnih sredstev, ki jih pristojno ministrstvo namenja delovanju javne službe kmetijskega kmetovanja. »Kritike na račun službe iz preteklosti so po svoje upravičene, saj res nismo imeli usposobljenih specialistov za ekološko kmetovanje. Po drugi strani pa lahko služba izvede le toliko ur svetovanja, kot jih ji vsako leto določi minister za kmetijstvo,« pravi Jagodic.
Doslej je bilo to število na letni ravni med šest in sedem tisoč ur. Koliko jih bo letos, še ni znano, saj na ministrstvu za kmetijstvo še pripravljajo letni program dela. V kmetijsko-gozdarski zbornici pričakujejo, da bo ministrstvo svetovanju o ekološkem kmetovanju namenilo več ur. Hkrati pa se zavedajo, da tudi s povečanjem števila ur realnim potrebam še zdaleč ne bo zadoščeno. »Če bi hoteli na vsaki ekološki kmetiji v povprečju svetovati vsaj osem ur na leto, bi potrebovali okoli 28.000 ur, kar pomeni 17 ekoloških kmetijskih svetovalcev s polnim delovnim časom. Če bi na ekokmetijah svetovali štiri delovne dni na leto, pa bi potrebovali že 66 svetovalcev. Toliko zaposlenih ne bi zmogel plačati noben javni sistem.«
Z reorganizacijo kmetijske svetovalne službe se spreminja tudi način izvajanja kmetijskega svetovanja. Individualno svetovanje, ki je časovno potratno, se umika svetovanju v obliki skupinskih svetovanj in panožnih krožkov, ki jih poznajo na Irskem in v Avstriji. Učenje z izmenjavo izkušenj od drugih kmetov je najboljši način prenosa znanja, kažejo raziskave iz tujine. Res pa je, da deluje, če imajo kmetje v skupini podobne težave oziroma interese in skupne cilje.
