Tiskane izdaje
Število pridelovalcev je bilo večje kot ob prejšnjem popisu vinogradov leta 2009 (za 18 odstotkov), povprečna površina vinograda pa je bila tudi zato v letu 2015 manjša kot v letu 2009, navajajo v državnem statističnem uradu.
Najizraziteje se je spremenilo število vinogradnikov v velikostnih razredih do 0,2 hektara vinogradov, in sicer se je povečalo za 45 odstotkov. Hkrati se je za 19 odstotkov zmanjšalo število vinogradnikov, ki so obdelovali od 0,5 do dva hektara vinogradov. Povprečni vinogradnik je tako obdeloval precej manjšo površino vinogradov (za 0,1 hektara) kot v letu 2009.
Povprečni vinogradnik je obdeloval le pol hektara vinogradov
V letu 2015 je več kot 90 odstotkov vinogradnikov obdelovalo vinograde, manjše od enega hektara, to je manj kot 35 odstotkov celotne površine vinogradov v Sloveniji. Povprečni vinograd je bil velik 0,3 hektara, povprečni pridelovalec pa je obdeloval skupaj 0,5 hektara vinogradov, kar je 19 odstotkov manj kot v letu 2009. Trsnice je imelo 27 pridelovalcev na več kot 82 hektarih, matičnjake prav toliko pridelovalcev na manj kot 40 hektarih. Kljub občutnemu zmanjšanju števila pridelovalcev trsnih cepljenk v letu 2015 se površina glede na leto 2009 ni pomembneje spremenila.
Prevladujejo še vedno bele sorte
Bele sorte grozdja so bile zasajene na okoli 68 odstotkih skupne površine vinogradov. Tudi največ novih zasaditev ali obnov vinogradov v zadnji petih letih je bilo opravljenih z belimi sortami. Prevladovala je sorta grozdja sauvignon, z njo je bilo v obdobju 2009 do 2015 zasajenih 224 hektarov, sledili sta ji sorti chardonnay, s katero je bilo zasajenih skoraj 180 hektarov, in malvazija s 160 hektari. Od rdečih sort so v zadnjih petih letih zasadili največjo površino s sorto refošk, 88 hektarov, sledili sta ji sorti modra frankinja z 59 hektari in žametovka s 56 hektari. Vseh zasaditev skupaj je bilo 1655 hektarov ali 10,5 odstotka vseh površin vinogradov v Sloveniji.
Večina vinogradov je na strmih pobočjih
Zaradi specifike pridelave in ugodnih pogojev za vzgojo trte je večina vinogradov še vedno zasajena na strmem terenu. Prevladuje vertikalna zasaditev vinograda (79 odstotkov) pred terasasto (21 odstotkov). Pri vertikalni zasaditvi jih je skoraj polovica zasajenih v razredu nad 15−30 odstotkov nagiba, 21 odstotkov v razredu nad 30−45 odstotkov nagiba, pet odstotkov pa v razredu nad 45 odstotkov nagiba. Tako je 959 vinogradov (229 hektarov) zasajenih v terasah na površinah z naklonom nad 45−60 odstotkov, 101 vinograd (devet hektarov) pa je celo na zemljišču, kjer je naklon pred terasiranjem znašal več kot 60 odstotkov.
