Slovenska pšenica, ki obeta 30 odstotkov višji pridelek

Inovacija: Izboljšavo sorte še testirajo, če bo odobrena, bi lahko prišla na trg leta 2017

Objavljeno
14. avgust 2015 16.54
Damjan Viršek
Damjan Viršek
Zagonsko podjetje RGA namerava čez dve leti začeti tržiti nove, izboljšanje sorte pšenice, ki naj bi v nespremenjenih okoliščinah pridelave zagotavljala do 30 odstotkov več zrnja, po drugi strani pa enak pridelek kot zdaj sejane sorte prinaša pri 30 odstotkov manjšem dodajanju umetnih gnojil.

»V Sloveniji mora vsaka nova sorta v triletni protokol testiranja in mi smo zdaj v njem. V dveh letih bi že lahko bili navzoči na trgu semen,« je povedal dr. Jernej Iskra, eden izmed treh ustanoviteljev leto in pol starega podjetja, sicer pa kemik in raziskovalec na Inštitutu Jožef Stefan.

Žlahtnjenja pšenice se je Iskra že pred sedmimi leti lotil z dr. Primožem Titanom, ki je po stroki biotehnolog, dela pa kot vodja razvoja in pridelave poljščin v Semenarni Ljubljana. Podrobnosti postopkov, ki sta jih uporabila za doseganje boljših lastnosti, ne razkrivata, gre pa za kombinacijo konvencionalnih postopkov pri žlahtnjenju rastlin in znanja biotehnologije ter kemije za razvoj novih učinkovin.

Problem izboljšave sortnih značilnosti pšenice je v tem, da je pšenica, kot jo poznamo danes, nastala z naključnim križanjem med diploidno in tetraploidno vrsto trave pred približno 10.000 leti – po tem času pa je njena genetska variabilnost že tako nizka, da je izboljšanje lastnosti težko doseči. Pšenico, ki je v zmernem klimatskem pasu najpomembnejše krušno žito, tako pestijo občutljivosti na bolezni ter biotski in abiotski stres.

Slovenska znanstvenika sta korak naprej storila z uporabo postopka heterozis, ki se na primer množično uporablja pri razvoju hibridov tipa F1. Zanje je značilno, da izboljšanje lastnosti pokažejo potomci v prvem rodu, kasneje pa ne več. Vendar je postopek heterozis pri pšenici, ki je samoprašna vrsta, zelo zahteven in drag, saj ga ni mogoče opraviti mehansko. Titan in Iskra pa sta razvila postopek, po katerem se s heterozisom pridobljene lastnosti ohranijo pri potomstvu tudi v naslednjih generacijah. »Izboljšanje lastnosti poskušamo doseči tako, da osnovno pšenico križamo z drugo diploidno vrsto,« je povedal Titan.

Kako točno je potekalo križanje in katere rastline so bile pri tem uporabljene, da so prišli do sedanjega razultata, je poslovna skrivnost raziskovalcev. »Postopek križanja se zaščiti kot intelektualno lastnino, nova sorta pa uživa varstvo skozi patentiranje in tako, da je priznana kot nova sorta pri ustreznih institucijah,« je pojasnil Titan. Zaščita intelektualnih pravic je pomembna, saj gre pri semenih za potencialno zanimivo tržno blago.

»Potencialni trg je milijon hektarov, ki so zasejani s pšenico v širšem panonskem bazenu. Kakšen tržni delež bomo lahko dosegli, se bo videlo po testiranju pri pridelovalcih, to je po približno dveh letih,« je povedal Titan. Bo pa osvajanje trga proces, ki terja svoj čas. »Žal nismo zagonsko podjetje v elektronski tehnologiji, ki lahko jutri prodaja po vsem svetu, prav tako ne izdelujemo programa, ki bi ga bilo mogoče prodati v milijon izvodih. Iz enega zrna pšenice jih v eni rastni sezoni pridelaš nekaj deset, ki so primerna za novo setev, in to je pomembna omejitev,« je ponazoril Iskra. Kot partnerja za pridelavo semena v količinah, ki so potrebne za komercialno setev, vidi Titan predvsem Semenarno Ljubljana.

Izboljšanje lastnosti pšenice se kažejo v klasih z več zrni (navadna pšenica ima v klasu 30 do 80 zrn, nova pa 120 do 150), predvsem pa bolje prenašajo stresne razmere. Nova pšenica bolje izkorišča hranila, ki so ji na voljo v zemlji in je manj občutljiva za bolezni. »Ob preizkušanju v pogojih, kjer ni veliko dušika oz. so pogoji čim bolj naravni, se vidi, ali je sorta čvrsta ali ne,« pojasnjuje Iskra.

Podjetje RGA ima sedež v Murski Soboti, preizkusne posevke imajo v Rakičanu, pri Mariboru in v Jabljah, je pojasnil Titan. »Pri pšenici so pomembne lastnosti tal in podnebje. Naša pšenica sodi v panonsko regijo in je prilagojena tem razmeram. Jo pa testiramo tudi na drugih klimatskih območjih, kjer bi lahko z našimi prilagoditvami dala celo boljše rezultate,« je povedal Iskra. Trenutno jo preizkušajo tudi na poljih v Srbiji in v Veliki Britaniji, ga je dopolnil Titan.