V Gornji Radgoni odprli letošnji sejem AGRA

Premier je sejem odprl z obljubo kmetom, da bo vlada storila vse, kar lahko, da bi omilili težave slovenskih kmetov.

Objavljeno
20. avgust 2016 16.37
Sejem AGRA 2016
Jože Pojbič
Jože Pojbič
Gornja Radgona - Na v zadnjih letih rekordnih 70.800 kvadratnih metrih odkritih in pokritih razstavnih prostorov in vzorčnih nasadov v Gornji Radgoni od danes na 54. mednarodnem kmetijsko - živilskem sejmu AGRA razstavlja 1789 razstavljalcev in 30 držav. Ti podatki kažejo, da je kriza, ki je pred slabim desetletjem pošteno zdesetkala tako število razstavljalcev kot obiskovalcev readicionalnega radgonskega kmetijskega sejma, v glavnem že mimo. A za kmete je letošnje leto zaradi nizkih odkupnih cen poljščin veliko slabše kot za organizatorje sejma.

Da radgonski sejem pridobiva na pomenu v srednji Evropi, dokazuje tudi udeležba političnih in gospodarskih predstavnikov tujih držav na današnji otvoritvi. Zastopanih je bilo več kot dvajset držav, na sejmu pa se kot posebna gostja predstavlja Madžarska, prvič svoje gospodarstvo in kmetijstvo prikazuje Belorusija, gostujejo pa še Hrvaška in Srbija.

Predsednik vlade Miro Cerar je sejem odprl z obljubo kmetom, da bodo on in celotna vlada storili vse, kar je v njihovi moči, da bi omilili težave in izboljšali položaj slovenskih kmetov, ki jih letos pesti predvsem močan padec odkupnih cen kmetijskih pridelkov.

O teh težavah sta na otvoritveni svečanosti najbolj tožila predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Cvetko Zupančič in predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk. Zupančič je opozoril, da je slovensko kmetijstvo majhno, razdrobljeno in da v velikem deležu deluje v slabših in omejenih pogojih ter da zato ni primerljivo s kmetijstvi velikih evropskih držav.

Zaradi tega po oceni KGZS Skupna kmetijska politika EU slovensko kmetijstvo bolj ovira kot vzpodbuja. Peter Vrisk pa je dejal, da so odkupne cene kmetijskih pridelkov letos v Sloveniji katastrofalno nizke, vendar za to niso krivi kmetje, ampak politične odločitve na ravni EU, ki se je pridružila embargu Rusije. »Če EU ne bo resno ukrepala, bo veliko kmetov pri nas opustilo kmetovanje, saj mladi niso več pripravljeni delati v službi in na kmetiji, samo s kmetijo pa se številni ne bodo mogli preživeti,« je opozoril.

Kmetijski minister Dejan Židan pa je ob današnji otvoritvi tako kot lani opozoril na neodgovorno pozidavo najboljših kmetijskih površin. »Pred 25 leti je Slovenija ob osamosvojitvi imela 560.000 hektarjev kmetijskih pvršin, sedaj pa jih ima 15 odstotkov manj. To je neodgovorno in naša država si tega ne bi smela privoščiti. V zadnjem času bi spet povsod radi gradili na najboljših kmetijskih zemljiščih. To je greh!«