Vinski trg Kitajske postaja vse bolj zanimiv

Kitajska postaja zanimiv trg tako za evropske vinarje kot tudi za vinarje iz Avstralije in Nove Zelandije, ki so pri promociji svojih vin na tem trgu združili moči.

Objavljeno
28. oktober 2015 19.05
Marjeta Šoštarič, gospodarstvo
Marjeta Šoštarič, gospodarstvo

Spremembe, ki se dogajajo v zadnjih letih na svetovnem vinskem trgu, vplivajo tudi na prodajnih tokov v slovenski vinski proizvodnji. Njen delež v skupni (svetovni) pridelavi, ki je lani dosegla 270 milijonov hektolitrov vina iz grozdja, pridelanega na 7573 milijonih hektarov površin, je očitno premajhen, da bi ga mednarodna organizacija za trto in vino OIV vključila v svoje letno poročilo s preglednicam pomembnejših držav pridelovalk.

Slovenija s svojimi malo več kot 85 milijoni litrov (857.320 hektolitrov) pridelanega vina, kolikor naj bi ga bilo po uradnih evidencah iz registriranih vinogradov letos v naših vinskih kleteh (k temu je treba prišteti za še 10 do 15 milijonov litrov neevidentirane pridelave, ki se porazgubi na domačem trgu), je v evropskem prostoru po količini pridelanega vina v drugi polovici držav članic EU. Po prvih ocenah bo letošnji skupni pridelek vina v EU28 presegel 170,7 milijona hektolitrov in bo za skoraj tri odstotke večji od lanskega.

Svetovna pridelava in tudi poraba vinase povečujeta. Lanska letina je z 270 milijoni hektolitrov sicer zaostala za rekordno leto 2013, ko je proizvodnja znašala 291 milijonov hektolitrov. Evropa kljub trendu upadanja še naprej ostaja vodilna v svetovni pridelavi in prodaji vina. Povečuje se pridelava na Kitajskem, kjer vinska trta raste na skoraj 800 milijonih hektarov, pa tudi na južni polobli.

Argentina je lani pridelala rekordnih 15,2 milijona hektolitrov vina (odstotek več kot leta 2013), Nova Zelandija 3,2 milijona hektolitrov (29 odstotkov več kot leta 2013), Južna Afrika 11,3 milijona hektolitrov (za štiri odstotke več kot leta 2013). V ZDA so pridelali 22,3 milijona hektolitrov vina. Ob vseh teh količinah pa ne govorijo več o presežkih, saj se tudi svetovna poraba vina povečuje. Lani je dosegla 240 milijonov hektolitrov.

Globalni izvoz vina se povečuje, lani je znašal 104 milijone hektolitrov (za tri odstotke več kot leta 2013) in se ustalil pri 26 milijardah evrov, kažejo podatki, ki jih je na letošnjem kongresu OIV predstavil generalni direktor Jean-Marie Aurand.

Poraba se v tradicionalnih državah s pridelavo vina nekoliko zmanjšuje ali pa stagnira, povečuje pa se v državah zunaj Evrope. Največje porabnice vina so zdaj ZDA s 30,78 milijona hektolitrov popitega vina na leto, sledijo Francija s 27,9 milijona hektolitrov in Italija z 20,4 milijonov hektolitrov, na Kitajskem je bila lani poraba vina 15,8 milijona hektolitrov (za 1,2 milijona nižja od leta 2013, zaradi poslabšanja gospodarskih razmer). Kitajska postaja zanimiv trg (predvsem za rdeča vina) tako za evropske vinarje kot tudi za vinarje iz Avstralije in Nove Zelandije, ki so pri promociji svojih vin na tem trgu združili moči.

Razpon cen, ki jih dosegajo izvozniki na Kitajsko, je zelo velik: za prestižnejša bordojska vina, ki jih kupujejo petičneži, lahko dosežejo tudi po sto evrov za buteljko. Povprečne cene italijanskih in francoskih vin, največjih pridelovalk vina v EU, so v izvozu okoli 3,5 evra za liter oziroma buteljko. To so kar visoke cene, pravi direktor Vinske družbe Slovenije Dušan Brejc. O slovenskih vinih pravi, da je vrhunski rezultat povprečna izvozna cena tri evre za steklenico, sicer pa da imajo najvišjo povprečno izvozno ceno novozelandski vinarji (okoli pet evrov), ker so znali prepričati s svojim sauvignonom.

Brejc pravi, da izvozijo države EU na hitro rastoči kitajski trg okoli 2,5 milijona litrov vina, in če bi to vino, ki ga že pijejo Kitajci, udarilo nazaj na evropski trg, bi bile težave kar velike. Tudi nekateri večji slovenski vinarji vidijo na tem trgu svojo priložnost.