Tiskane izdaje
Ljubljana – Vlada je potrdila že drugič spremenjeno končno oceno škode na kmetijskih pridelkih, večletnih nasadih in armaturah zaradi posledic pozebe in snega aprila lani. Ocenjena škoda 44,3 milijonov evrov je za slabih tristo tisočakov višja od prvotne spremenjene končne ocene.
Izplačilo odškodnine nekaterim prizadetim pridelovalcem ministrstvo za kmetijstvo obljublja še ta mesec. Velika podjetja pa bodo nanjo morala čakati še najmanj dva meseca, saj ministrstvo s strani Evropske komisije zanje še ni dobilo soglasja o združljivosti sheme državnih pomoči.
Razlika s predhodno spremenjeno končno oceno škode je nastala zaradi prvotnega neupoštevanja škode na intenzivnih sadovnjakih v občini Hrastnik. Ta ni bila takoj ugotovljena, zatem pa je bila ustrezno korigirana.
Največ škode v nasadih jabolk in vinske trte
Pozeba in sneg sta med 25. in 30. aprilom lani prizadela več področij države. Največ škode, 43,8 milijona evrov, sta povzročila v nasadih jabolk in vinske trte, stroški uničenja armatur v sadovnjakih in vinogradih pa znašajo slabega pol milijona evrov.
Škoda je presegla 0,3 promile načrtovanih prihodkov državnega proračuna za leto 2016, s čimer je bil dosežen limit za pomoč skladno z zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč.
Ministrstvo za kmetijstvo je s sklepom vlade pripravilo program odprave posledic pozebe in snega v sadjarstvu in vinogradništvu, na podlagi katerega bo upravičencem v letošnjem letu iz proračunske rezerve izplačanih do 3,5 milijona evrov državne pomoči.
Kmetje odškodnine nestrpno pričakujejo, saj jim je letošnja pozeba po začasni oceni kmetijsko-gozdarske zbornice, gospodarske zbornice, zadrug in posameznih sektorjev vzela še večji delež pričakovanega pridelka.
Največja je škoda v sadjarstvu, kjer je bilo prizadetih 80 odstotkov nasadov, na nekaterih področjih tudi 100 odstotkov. Škode naj bi bilo za okoli 30 milijonov evrov. Okoli 60-odstotna je škoda v vinogradništvu, čebelarji si zaradi pozebe akacije, najpomembnejše spomladanske paše čebel, obetajo tretjino manj pridelka. Močno prizadete so bile tudi vrtnine in hmelj.
Vsi niso ustrezno zavarovali pridelke
Že grobe ocene kažejo, da ima tudi letošnja škoda razsežnosti naravne nesreče, čeprav je bilo iz ust kmetijskega ministra Dejana Židana prejšnji teden slišati, da vsi kmetje svojih pridelkov niso ustrezno zavarovali.
Ministrstvo za kmetijstvo je sklicalo delovno skupino, ki bo preučila možen nabor ukrepov za pomoč najbolj prizadetim kmetijskim gospodarstvom po nedavni pozebi. Najverjetnejša je - znova - priprava posebnega interventnega zakona, dokončna odločitev pa bo znana v prihodnjih dnevih, so sporočili z ministrstva.
»Izpolnjene so vse zahteve za izplačilo lanske škode, vlada ga mora samo še izvesti. Ne vem, zakaj je treba čakati še en mesec. Avstrijski pridelovalci so del odškodnin za lansko pozebo dobili že poleti,« je do počasne odzivnosti slovenske izvršilne veje oblasti kritičen predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Cvetko Zupančič.
Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja je potencialnim upravičencem za povrnitev škode v trajnih nasadih pričela pošiljati predtiskane obrazce za vložitev zahtevkov za dodelitev pomoči šele konec januarja. Vrniti so jih morali do drugega marca, agencija pa si je za izdajo končnih odločb o zneskih odškodnin vzela šest mesecev.
V interventnem zakonu, ki bo določal ukrepe za odpravo posledic letošnje pozebe, morajo po besedah Zupančiča biti dorečeni vsi predlagani ukrepi za blažitev posledic nepredvidljivih vremenskih dogodkov, dolgoročno pa je treba vzpostaviti namakalno-oroševalne sisteme, povrniti 50-odstotno sofinanciranje zavarovalnih premij v kmetijski pridelavi zaradi neugodnih vremenskih razmer in hkrati doseči, da bo takšno zavarovanje obvezno za vse lastnike nasadov. Prizadetim kmetom je treba ponuditi tudi finančno pomoč, kot so posojila in odpisi prispevkov ter davkov, da bi dejavnost normalno opravljali še naprej.
