Tiskane izdaje
Predlog reforme skupne evropske kmetijske politike (SKP), ki ga je pripravila evropska komisija, ohranja dvostebrno strukturo, prinaša pa nov koncept izvajanja SKP, ki premika težišče od pristopa »ena rešitev za vse« k večji prožnosti oziroma pristojnosti držav članic.
Te bodo same lahko odločale, za katere ukrepe bodo razdeljevale denar, namenjen kmetijstvu, zato nekateri dokument komisije z naslovom Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva označujejo tudi kot ponovno nacionalizacijo skupne kmetijske politike. Vzrok za reformo SKP je, da je sedanja kmetijska politika (za obdobje 2013–2020) preveč zapletena in celo po mnenju odločevalcev ne obravnava zadovoljivo ključnih tem, kot so skrb za naravo in okolje, obvladovanje tveganj podnebnih sprememb in razvoj podeželja. Dokument komisije, ki je nastal iz predlogov, prejetih v trimesečnem javnem posvetovanju o SKP, sicer vsebuje precej splošne strateške usmeritve o prenovljeni SKP in ne navaja finančnega načrta, a vseeno daje občutek o prednostnih nalogah komisije.
Ta poenostavitev SKP za kmete in upravljavce v državah članicah vidi predvsem v zmanjšanju zahtev EU na najmanjši skupni imenovalec. EU bo zagotavljala regulativni (skupne cilje in ukrepe) in finančni okvir SKP, države članice pa bodo iz skupnega nabora prostovoljnih in obveznih ukrepov izbrale tisto kombinacijo, ki bo najbolj ustrezala njihovim lokalnim potrebam, pri čemer bo ta morala biti skladna z EU in mednarodnimi zavezami o podnebju in trajnostnem razvoju.
Glavna novost predloga komisije je enoten strateški načrt za oba stebra SKP (prvi steber: neposredna plačila kmetom in tržni ukrepi, drugi steber: razvoj podeželja). Države članice bodo morale izdelati strateški načrt SKP, v katerega bodo vključene intervencije v obeh stebrih, ocenila in odobrila pa ga bo komisija. S strateškim načrtom naj bi se vzpostavila tudi večja naravnanost ukrepov SKP k doseganju rezultatov.
Pravičnejša
Neposredna plačila ostajajo »bistvena sestavina« SKP, hkrati pa komisija priznava, da porazdelitev predvsem za male in srednje kmetije ni pravična. Leta 2015, ki je bilo prvo leto izvajanja zadnje reforme SKP, je 20 odstotkov kmetov prejelo okoli 80 odstotkov neposrednih plačil. Komisija se je zato zavezala k proučitvi možnosti za bolj ciljno usmeritev neposrednih plačil. Hkrati poudarja, da je treba poenotiti raven plačil med državami. Zakonodajne predloge za uresničitev ciljev, predstavljenih v sporočilu, bo predložila do poletja 2018, predvidoma maja pa bo predstavljen predlog večletnega finančnega okvira EU.
Evropski kmetijski ministri: ohranimo konkurenčnost kmetov
Sporočilo je bilo včeraj prvič formalno predstavljeno v Bruslju na svetu ministrov, pristojnih za kmetijstvo. »SKP ne sme iti v smer renacionalizacije in dopustiti sofinanciranja prvega stebra SKP s strani držav članic, saj bi to otežilo enake pogoje konkurenčnosti. Prav tako je treba ohraniti konkurenčnost kmetov, zato bi moralo biti iz skupnega proračuna namenjenega več denarja za raziskave, razvoj in inovacije. Kmetijstvo bi morali tudi digitalizirati. Pri spreminjanju ukrepov navzkrižne skladnosti in kmetijsko-okoljsko-podnebnih plačil je pomembno upoštevati tudi podnebne in okoljske cilje ter ohranjanje biotske raznovrstnosti,« je skupno stališče evropskih kmetijskih ministrov povzel predsedujoči svetu, estonski minister za kmetijstvo Tarmo Tamm.
Slovenija: uredbe lahko še presenetijo
Prejšnji petek so prva mnenja o predlogu Komisije izmenjali tudi člani sveta za kmetijstvo in podeželje, ki je posvetovalno telo ministra za kmetijstvo. V svojem poročilu povzemajo, da sporočilo komisije »ne vsebuje konceptualne predstavitve mehanizmov in v nasprotju z zadnjim sporočilom (SKP 2013–2020) v tej fazi ne vključuje različnih scenarijev, ampak predstavlja samo eno mogočo smer razvoja«. V uvodnem delu poudarja pomembnost kmetijstva za zagotavljanje prehranske varnosti, pri upravljanju naravnih virov, predvsem kmetijskih zemljišč, biotske raznovrstnosti, proizvodnje obnovljivih virov energije in zaposlovanja. Prinaša tudi nove cilje SKP: ustvariti rodovitna tla, okrepiti skrb za okolje in podnebne ukrepe ter družbeno-ekonomsko tkivo podeželskih območij.
»Razrahljanje regulatornih okvirov EU in posledično večja subsidiarnost je lahko pomemben korak v prenovi, k večji ciljnosti in učinkovitosti kmetijske politike,« svet za kmetijstvo odobrava prenos odločevalskega težišča na države članice. Z vidika prioritet Slovenije pa meni, da bi sporočilo komisije moralo bolj poudariti območja z naravnimi omejitvami, »ki so v Sloveniji pomemben in uspešen del politike za ohranitev kmetovanja v hribovitem in gorskem svetu«. Člani sveta ocenjujejo, da je sporočilo »zelo ambiciozno na področju rasti in zaposlitev na podeželju, predlaga pa ali zelo splošne ali zelo ozke rešitve«. Pri nas priložnosti za rast in nova delovna mesta na podeželju vidijo v ustvarjanju verig vrednosti. »Slovenija ima dobro izkušnjo s programom Leader, ki ga je treba širiti in narediti fleksibilnejšega tako vsebinsko kot izvedbeno.«
Opozarjajo tudi, da uredbe, ki bodo podrobneje opredeljevale mehanizme nove SKP, še lahko prinesejo presenečenja – ohranitev velike večine obstoječih mehanizmov z nekaj spremembami. Možnost za bolj poglobljen odziv na predlog prihodnje SKP po njihovem omejuje tudi odsotnost finančnega načrta ter analize uspešnosti dosedanjih ukrepov in pristopov.
