To je trend, ki spreminja domove in navade Slovencev

Živimo v času sprememb in v času, ko se vse manj zavedamo, da so naši naravni viri omejeni. Čeprav se počasi dogajajo majhne spremembe in marsikdo išče premišljene načine porabe, je stopnja ozaveščanja še vedno premajhna, da bi lahko pričakovali tektonske premike.

Vsak izmed nas lahko z majhnim dejanjem in spremembo v življenjskem slogu pripomore k temu, da bo jutri lepši in bolj obvladljiv. Krožno gospodarstvo postaja del našega vsakdana. To ne zahteva velikih naložb, ampak predvsem drugačen pogled na svet in predmete, ki jih uporabljamo, podedujemo, kupujemo in odlagamo. Stvar, ki je za nekoga odveč, lahko za drugega ostane uporabna, dragocena in popolnoma smiselna.

Prav to je bistvo krožnega ravnanja. Vsakemu predmetu lahko podarimo novo priložnost ali novega lastnika. S takšnim ravnanjem pridobimo dvoje: manj odpadkov in – kar je zelo pomembno – manj pritiska na surovine. Vzporedno s tem ponotranjimo še eno zelo pomembno vrednoto: vsak predmet je dragocen. Nekaj, kar je staro, ni za v koš. Staro je danes retro. In retro je danes »in«.

»Ljudje čutijo dvojno korist. Nekaj privarčujejo, obenem pa imajo dober občutek, da bo predmet dobil novega uporabnika,« pravi dr. Marinka Vovk iz Centra ponovne uporabe. Takšne odločitve niso vedno povezane le z varovanjem okolja. Pogosto jih vodi tudi občutek, da lahko z majhnim dejanjem prispevamo nekaj dobrega.

V Sloveniji se odnos do ponovne uporabe počasi spreminja. Zlasti pri mlajših generacijah postaja nakup rabljenih izdelkov zavestna izbira. »Pri mladih je v ospredju občutek odgovornosti, da s svojim načinom potrošnje naredijo nekaj dobrega za skupnost in okolje,« opaža sogovornica.

Po besedah dr. Marinke Vovk ima tak način ravnanja s predmeti tudi širši družbeni pomen. »Ne gre samo za to, da neki predmet popravimo in ga damo naprej, ampak za razumevanje, da so viri na omejenem planetu omejeni.« In še več: ti centri imajo širšo vrednost, saj spodbujajo socialno podjetništvo in lokalno skupnost ter dokazujejo, da lahko tudi majhne spremembe v vsakdanjih navadah vodijo k širšim družbenim premikom.

Kako delujejo centri ponovne uporabe, zakaj je njihova vloga v Sloveniji še vedno premalo prepoznana in kaj lahko posameznik naredi že danes, v zanimivem intervjuju pojasnjuje dr. Marinka Vovk.

Ko govorimo o krožnem gospodarstvu, se pogosto zdi, da gre za abstrakten koncept. Kako bi ga vi razložili na način, da bi prepričal čim več ljudi?

Krožno gospodarstvo ni abstraktna ideja, ampak zelo praktičen način življenja in dela. Pomeni, da stvari uporabljamo dlje, jih popravimo, znova uporabimo, predelamo in šele na koncu zavržemo. Gre za odmik od logike »kupi – uporabi – zavrzi« k logiki »ohrani vrednost čim dlje«. V Centru ponovne uporabe to vsak dan dokazujemo v praksi: predmet, ki ga nekdo ne potrebuje več, lahko za koga drugega postane uporaben, lep in dostopen izdelek. Ljudem je najlažje razumeti krožno gospodarstvo takrat, ko vidijo, da z njim prihranijo denar, zmanjšajo količino odpadkov in hkrati naredijo nekaj dobrega za okolje in skupnost.

Zakaj se Slovenci pogosto še vedno nagibamo k nakupu novega? Opažate v zadnjih letih kakšne pozitivne spremembe ali nove navade?

Dolga leta smo živeli v prepričanju, da je novo vedno boljše, bolj varno in tudi statusno pomembnejše. K temu so prispevali oglaševanje, hitra potrošnja in občutek, da je popravilo zamudno ali celo dražje od nakupa novega izdelka. V zadnjih letih pa vendarle opažamo pozitivne spremembe. Vedno več ljudi razmišlja bolj odgovorno, zanima jih izvor izdelka, njegova kakovost in možnost ponovne uporabe. Posebej spodbudno je, da se krepi zanimanje za popravila, izmenjave, nakup rabljenega in za izdelke z zgodbo. Ljudje postopoma spoznavajo, da odgovorna potrošnja ni odrekanje, ampak bolj pametna izbira.

Občutek imam, da je mladim pojem ponovne uporabe bolj blizu in so glede tega tudi bolj ozaveščeni. Kakšne so vaše izkušnje? So prav prihodnje generacije tiste, na katere lahko na tem področju najbolj stavimo?

Moje izkušnje so zelo dobre. Mladi pogosto hitreje razumejo, da viri niso neomejeni in da prihodnost ne more temeljiti na nenehnem kopičenju stvari. V Centru ponovne uporabe opažamo, da mladi hitro sprejemajo nove navade, kar prepoznava tudi Slovenski center za krožno gospodarstvo (SCKG), katerega partner smo. V SCKG zato v letošnjem letu posebno pozornost namenjamo razumevanju vedenjskih vzorcev mladih in razvoju ozaveščevalnih programov, ki bodo te dobre prakse še okrepili.

Pojmi, kot so ponovna uporaba, predelava, popravilo in trajnost, so jim bližje kot starejšim generacijam, ker z njimi odraščajo. Hkrati pa mladi potrebujejo konkretne priložnosti, da ta znanja prenesejo v prakso. Zato so zelo pomembni obiski centrov ponovne uporabe, delavnice, »repair cafeji« in vključevanje teh vsebin v izobraževanje. Prihodnje generacije so vsekakor ključne, vendar ne smemo vse odgovornosti preložiti nanje. Potrebujemo sodelovanje vseh generacij.

Kateri so najpogostejši predmeti, ki jih lahko brez večjih težav ponovno uporabimo in jim podaljšamo življenjsko dobo?

Najpogosteje so to pohištvo, gospodinjski predmeti, posoda, dekorativni izdelki, knjige, igrače, oblačila, tekstil in različni manjši uporabni predmeti za dom. Veliko možnosti je tudi pri električni in elektronski opremi, če je še funkcionalna ali jo je mogoče enostavno popraviti. Ljudje pogosto prehitro zavržejo predmet samo zato, ker ga sami ne potrebujejo več, ne pa zato, ker bi bil neuporaben. Prav tu je največji potencial ponovne uporabe.

Kako poteka pot predmeta v Centru ponovne uporabe, od trenutka, ko ga nekdo odda, do trenutka, ko ga ponovno uporablja nekdo drug?

Ko predmet prispe v Center ponovne uporabe, ga najprej pregledamo in ocenimo, ali je primeren za ponovno uporabo. Nato sledijo sortiranje, čiščenje, po potrebi manjše popravilo, obnova ali estetska osvežitev. Če gre za kos, ki ima potencial za nadgradnjo, ga lahko tudi kreativno preoblikujemo. Ko je pripravljen, ga umestimo v prodajni ali razstavni prostor, kjer čaka na novega uporabnika. Ta pot je pomembna zato, ker predmetu ne podaljšamo samo življenjske dobe, ampak mu vrnemo tudi vrednost in smisel.

Kako CPU vidi vlogo gospodinjstev pri prehodu v krožno gospodarstvo? Kje imajo po vaših izkušnjah največji vpliv?

Gospodinjstva imajo izredno pomembno vlogo, ker se prav doma vsakodnevno odločamo o nakupu, uporabi, popravilih in ravnanju s predmeti. Tudi v okviru SCKG poudarjamo, da imajo gospodinjstva ključno vlogo pri uvajanju krožnih navad, zato bomo v letošnjem letu poglobljeno raziskali navade prebivalcev ter pripravili vsebine in aktivnosti, ki bodo gospodinjstvom olajšale prehod k bolj krožnemu ravnanju.

Gospodinjstva so namreč tista, ki imajo največji vpliv  na to, da kupujejo premišljeno, da stvari uporabljajo dlje, jih vzdržujejo, popravljajo in oddajajo naprej, ko jih sami ne potrebujejo več. Pomembna je tudi ločitev med odpadkom in predmetom, ki ima še vedno uporabno vrednost. Če gospodinjstva spremenijo nekaj osnovnih navad, se učinek hitro pokaže na količini odpadkov in na odnosu do potrošnje.

Ponovna uporaba ima poleg okoljskih tudi osebne učinke. Kako se po vaših opažanjih spremeni odnos ljudi do stvari, ko začnejo razmišljati bolj krožno?

Ko ljudje začnejo razmišljati bolj krožno, postanejo bolj pozorni, bolj spoštljivi do materialov in bolj hvaležni za uporabno vrednost stvari. Predmetov ne vidijo več kot nekaj, kar je hitro zamenljivo, ampak kot rezultat dela, energije, surovin in časa. Takšen odnos pogosto prinese tudi več osebnega zadovoljstva, ker ljudje občutijo, da ravnajo smiselno in odgovorno. Opazimo tudi, da postanejo bolj ustvarjalni in bolj pripravljeni na sodelovanje, izmenjavo in popravilo.

Kakšni so konkretni učinki CPU na lokalno skupnost, od zaposlovanja do zmanjševanja količine odpadkov?

CPU ima večplastne učinke. Na okoljskem področju zmanjšujemo količine odpadkov in podaljšujemo življenjsko dobo izdelkov, ki bi sicer prezgodaj končali med odpadki. Na socialnem področju ustvarjamo delovna mesta in priložnosti za vključevanje ljudi, ki se težje vključujejo na trg dela. Na izobraževalnem področju širimo zavedanje o ponovni uporabi, popravilih in odgovorni potrošnji. Za lokalno skupnost to pomeni manj odpadkov, več dostopnih izdelkov, več znanja in več vključujočih priložnosti. To je konkreten primer, kako lahko okoljski ukrep hkrati deluje tudi kot socialni.

Posebnost CPU je tudi socialno podjetništvo. Kako pri vašem delu povezujete okoljske cilje z vključevanjem ranljivih skupin na trg dela?

Pri nas okoljski in socialni cilji niso ločeni, ampak se med seboj dopolnjujejo. Ponovna uporaba, sortiranje, priprava izdelkov, popravila, ustvarjalna predelava in delo s strankami so področja, na katerih lahko ljudje razvijajo kompetence, samozavest in delovne navade. Tako nastaja delovno okolje, ki ni usmerjeno samo v rezultat, ampak tudi v človeka. Socialno podjetništvo nam omogoča, da vrednost merimo širše: ne samo v finančnem učinku, ampak tudi v vplivu na ljudi, okolje in skupnost.

Kakšno vlogo lahko pri širjenju ponovne uporabe igrajo podjetja in organizacije, kjer ljudje delajo vsak dan?

Podjetja in organizacije imajo velik vpliv, ker s svojim zgledom oblikujejo navade zaposlenih in širše javnosti. Veliko lahko naredijo že s tem, da vpeljejo ponovno uporabo pohištva, opreme, embalaže in promocijskih materialov, da organizirajo izmenjave, donacije ali interne popravljalne dneve ter da pri javnem naročanju in nabavi upoštevajo trajnostna merila. Če delovno okolje spodbuja odgovorno ravnanje z viri, ljudje ta način razmišljanja pogosto prenesejo tudi domov. Tako se učinek množi.

Kaj bi se moralo spremeniti na ravni države ali lokalnih politik, da bi bila ponovna uporaba bolj dostopna in razširjena?

Potrebujemo bolj sistemsko podporo. To pomeni več spodbud za popravila in ponovno uporabo, boljšo povezavo med zbirnimi centri in centri ponovne uporabe, vključevanje ponovne uporabe v javne politike, javna naročila in lokalne razvojne strategije. Pomembno je tudi, da država in občine prepoznajo centre ponovne uporabe kot del rešitve, ne kot obrobno dejavnost. Poleg tega bi morali bolj spodbujati izobraževanje, ozaveščanje in razvoj lokalnih popravljalnih mrež in mrež ponovne uporabe. Ko je sistem podprt tudi od zgoraj, so učinki bistveno večji.

Če bi bralcu svetovali tri preproste korake, s katerimi lahko že danes zmanjša količino odpadkov v svojem gospodinjstvu, kateri bi bili?

Prvi korak je, da pred vsakim nakupom razmisli, ali izdelek res potrebuje in ali lahko izbere kakovostnejšo, trajnejšo ali rabljeno možnost.

Drugi korak je, da stvari ne zavrže ob prvi manjši napaki, ampak preveri, ali jo je mogoče popraviti, osvežiti ali predati komu drugemu.

Tretji korak pa je, da začne doma ločevati med odpadkom in predmetom, ki ima še vedno uporabno vrednost. Že ta preprosti premik v razmišljanju lahko zelo zmanjša količino odpadkov.

---

Vsebino ustvarja Vsebinski studio Delo mediji d.o.o.