Zgodba slovenskega podjetnika: kako iz ostankov do novega izdelka

Vsak kos materiala, ki ostane po proizvodnji, odpira zelo praktično vprašanje: kaj z njim? V enem podjetju so to kosi lesa, v drugem kovinski ostanki, tekstil, embalaža ali materiali, ki jih v obstoječem proizvodnem procesu ne morejo več uporabiti. Pot do zabojnika za odpadke je najpreprostejša, vendar lahko prav v teh ostankih nastane zametek novega izdelka, prihranek pri materialu ali celo nova poslovna priložnost.

Številna mala in srednje velika podjetja o takšnih možnostih že razmišljajo. Svoje materiale in proizvodne procese dobro poznajo, idej jim pogosto ne manjka, precej težje pa je ugotoviti, kako zamisel razviti, kje poiskati ustrezno strokovno znanje, kateri predpisi jo spremljajo in ali so za njeno izvedbo na voljo finančne spodbude. Pot od dobre ideje do izvedljive rešitve lahko hitro odpre vprašanja, s katerimi se podjetnik pri vsakdanjem delu še ni srečal.

Pri teh korakih podjetjem pomagajo vstopne točke Slovenskega centra za krožno gospodarstvo (SCKG). Mikro, malim in srednje velikim podjetjem ponujajo brezplačno podporo pri razvoju krožnih rešitev, iskanju ustreznih informacij in finančnih virov ter povezovanju s strokovnjaki, ponudniki rešitev in drugimi podjetji.

Jure Sreš iz podjetja Les-Rock v lesu vidi domačo in obnovljivo surovino z velikim potencialom za razvoj novih izdelkov. FOTO: Matic Grašič

Iz ostankov lesa nastaja nova zgodba

V delavnici Les-Rock, kjer izdelujejo pohištvo po meri in opremljajo tudi restavracije, gostilne ter druge interierje, se srečujejo z zelo različnimi materiali. Posebno mesto med njimi ima masivni les. Jure Sreš ga vidi kot domačo, obnovljivo surovino, ki omogoča številne načine uporabe, zato poskušajo v podjetju izkoristiti skoraj vse, kar ostane pri obdelavi.

Lesnih ostankov  je tako zelo malo. Večje uporabne kose namenijo za polizdelke, žagovina pa lahko nadaljuje svojo pot v proizvodnjo peletov ali kot podlaga za rastline. Prav razmišljanje o tem, kaj vse bi še lahko nastalo iz kakovostnih kosov lesa, ki jih pri osnovnem izdelku ne morejo uporabiti, je odprlo prostor za nove ideje. Med njimi so tudi lesene igrače.

»Les je obnovljiv vir, ki ga je mogoče uporabiti na tisoč in en način. Možnosti za razvoj je ogromno, treba je le dobiti idejo,« pravi Sreš. Pri lesenih igračah ga pritegne predvsem možnost, da otrokom ponudijo izdelek iz naravnega materiala in jih že zgodaj približajo lesu in naravi. »Živimo v dobi plastike modernizma, kapitalizma … Mar ni boljše, da otrok začuti, ko se igra, nekaj naravnega, živega, kot pa da grize umetne plastične stvari? Les otroku ne bo škodoval, kvečjemu ga seznani, da svet ni laboratorij. Otroke je treba navajati, da brez narave brez rastlin ni življenja. Tega se marsikdo ne zaveda.«

Za Les-Rock takšne zamisli za zdaj še ne pomenijo novega pomembnega vira prihodkov. Sreš poudarja, da jih pri iskanju novih načinov uporabe lesa vodi predvsem odnos do materiala in želja, da bi ga čim bolje izkoristili. V prihodnosti pa bi lahko iz takšnih zamisli nastali novi izdelki in dodatne poslovne priložnosti.

Ideja sama pri njih ni bila največja ovira. Precej zahtevnejša sta financiranje nadaljnjega razvoja in pomanjkanje ustreznega kadra. Prav pri iskanju možnosti, kako narediti naslednji korak, so se povezali s Pomurskim tehnološkim parkom, ki deluje kot ena od vstopnih točk SCKG za mala in srednje velika podjetja.

Pri razvoju novih krožnih idej podjetju Les-Rock pomaga Pomurski tehnološki park, ena od vstopnih točk Slovenskega centra za krožno gospodarstvo. FOTO: Matic Grašič

»Tehnološki park nam pomaga pri vključevanju v nove projekte in razpise,« svojo izkušnjo na kratko opiše Sreš. V praksi pa to pomeni, da vsakega podjetnika obravnavajo individualno, med drugim tudi tako, da mu pomagajo pregledati aktualne razpise in druge vire ter jih po potrebi povežejo s partnerji, strokovnjaki ali organizacijami, ki lahko sodelujejo pri razvoju in preizkušanju nove rešitve. »Naš cilj ni, da bi te podporne organizacije opravile vse namesto zainteresiranih podjetij, temveč da jim pomagamo hitreje priti do pravih informacij, partnerjev in priložnosti za razvoj njihovih krožnih idej,« razloži Karolina Borovšak iz Pomurskega tehnološkega parka in poudari, da je njihov pristop preprost: »Najprej poskušamo razumeti, v kateri fazi je ideja, kaj želi podjetje doseči in s kakšnimi izzivi se spopada.«

Na tej osnovi nato presodijo, kakšna pomoč bi bila za podjetje najbolj koristna. »Če podjetje potrebuje strokovno znanje ali tehnologijo, ga usmerimo na ustrezne ponudnike iz baze ponudnikov rešitev SCKG oziroma ga povežemo z organizacijami iz naše mreže krožnega gospodarstva.« Hkrati pa opozorijo tudi na zakonodajne in druge zahteve, ki jih mora upoštevati pri razvoju krožne rešitve, in ga usmerijo na zanesljive vire informacij. »Kadar je smiselno, predstavimo tudi primere dobrih praks in podjetje povežemo s strokovnjaki, ki mu lahko pomagajo pri naslednjih korakih.«

Kam se lahko podjetje obrne?

Prehod v krožno gospodarstvo se v vsakem podjetju začne nekoliko drugače. Nekatera želijo bolje izkoristiti materiale in zmanjšati količino odpadkov, druga razvijajo nov izdelek ali iščejo možnosti za ponovno uporabo surovin, tretja potrebujejo pomoč pri zakonodaji, financiranju ali iskanju ustreznega strokovnega znanja. Predvsem za manjša podjetja je lahko zahtevno že ugotoviti, kje začeti in na koga se obrniti.

Vstopne točke Slovenskega centra za krožno gospodarstvo so namenjene prav mikro, malim in srednje velikim podjetjem, ki pri razvoju krožnih rešitev potrebujejo usmeritev ali podporo. Pomagajo jim preveriti možnosti za nadaljnji razvoj ideje, poiskati relevantne informacije in strokovnjake, pregledati aktualne razpise in druge vire financiranja ter se povezati s ponudniki rešitev in partnerji. Podjetja lahko dobijo tudi usmeritve glede zakonodajnih zahtev, ki jih morajo upoštevati pri uvajanju novih rešitev.

Karolina Borovšak, PTP

Karolina Borovšak FOTO: Matic Grašič  

Edina Babnik, vodja SCKG v OZS:

Edina Babnik 

Pomembno je, da krožnega gospodarstva ne predstavljamo kot dodatno administrativno breme, temveč kot način bolj gospodarnega in dolgoročno uspešnega poslovanja. Podjetje lahko začne z enim izvedljivim ukrepom, spremlja njegove učinke in nato postopoma nadgrajuje svoje poslovanje.«

Dr. Dragica Marinič, koordinatorica SCKG na ZAG:

Dragica Marinič  

Najpogostejši izzivi, ki podjetja pri prehodu v krožno gradbeništvo ustavijo, so visoki začetni stroški uvajanja novih rešitev, pomanjkanje ustreznih finančnih spodbud, nejasni ali zapleteni regulativni postopki in omejena dostopnost kakovostnih recikliranih materialov. Dodatne ovire so pomanjkanje strokovnega znanja pri načrtovanju uporabe materialov pri gradbenih projektih, nezadostno sodelovanje med deležniki v gradbeni vrednostni verigi ter previdnost investitorjev glede kakovosti, zanesljivosti in dolgoročnih koristi krožnih rešitev. Za uspešnejši prehod bodo zato ključni boljše povezovanje deležnikov, razvoj trga sekundarnih materialov, prilagoditev zakonodaje in večja podpora inovacijam ter izobraževanju.«

Nevia Paulić, GZS:

Nevia Paulić

Šele ko poznaš snovne in energetske tokove v podjetju, lahko načrtuješ ukrepe, kako te tokove in z njimi povezane procese optimizirati. Prav krožno razmišljanje in delovanje je zelo dobra podlaga za to optimizacijo in bolj gospodarno ravnanje. Običajno pa je to le prvi korak v bolj odprto delovanje in iskanje novih možnosti.

Krožno gospodarstvo spodbuja tudi povezovanje podjetij: kar je za eno podjetje ostanek, je lahko za drugo surovina. Surovine, skupna uporaba opreme ali celo prostorov lahko prinašajo korist vsem, ki pri tem sodelujejo. Pomembno je, da ideje, znanje in izkušnje krožijo med podjetji; to pa spodbuja inovativnost in prepoznavanje novih priložnosti.«

Poiščite najbližjo vstopno točko SCKG

Na zemljevidu preverite lokacije vstopnih točk in poiščite podporo, ki ustreza potrebam vašega podjetja.

  

Vsebino ustvarja Vsebinski studio Delo mediji d.o.o.