Od New Yorka do Ženeve: Slovenija kot glas razuma in zaupanja

Za Slovenijo sta dve intenzivni leti delovanja v Varnostnem svetu OZN v New Yorku. To obdobje so zaznamovala vojna žarišča, humanitarni izzivi in zahtevne politične razprave. Izkušnje iz tega časa so v začetku leta dobile nadaljevanje v Svetu OZN za človekove pravice. Vodilo Krepimo zaupanje, varujemo prihodnost (ang. Building trust, securing future) še naprej ostala rdeča nit slovenskega multilateralnega nastopa.

Varnostnem svetu OZN je Slovenija okrepila svojo mednarodno prepoznavnost z jasno držo, povezovalno vlogo in pobudami za zaščito civilistov v kriznih razmerah. FOTO: Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve RS

Dve leti v središču odločanja

Slovenija je sedež v Varnostnem svetu OZN zasedla v enem najbolj negotovih obdobij zadnjih desetletij. Mednarodni sistem je bil pod pritiskom, dialog med državami pogosto omejen, zaupanje pa krhko. Kljub temu se je uveljavila kot zagovornica mednarodnega prava, multilateralizma in zaščite civilistov. Njeno delovanje je temeljilo na hitrih odzivih, jasnih stališčih in pripravljenosti prevzemati odgovornost tudi pri politično zahtevnih temah.

Kot predstavnica vzhodnoevropske regije je prevzela vodenje dosjejev za Ukrajino ter Bosno in Hercegovino. Pri Ukrajini je igrala pomembno povezovalno vlogo med evropskimi članicami Varnostnega sveta in Združenimi državami ter s tem prispevala k večji usklajenosti zahodnega prostora. Pri Bosni in Hercegovini je dosegla, da se je Varnostni svet po dolgih letih znova oglasil o razmerah v državi, najprej z izjavo za javnost, ob koncu mandata pa še s predsedniško izjavo ob 30. obletnici sprejema daytonskega mirovnega sporazuma.

Njena drža je bila prepoznavna tudi zunaj evropskega prostora. V razpravah o Gazi je vztrajala pri zaščiti civilistov, spoštovanju mednarodnega humanitarnega prava in podpori humanitarnim delavcem. V imenu desetih izvoljenih članic Varnostnega sveta je vodila pobudo za resolucijo o Gazi in pomagala oblikovati skupino podpornic agencije UNRWA. Pri Sudanu je dosledno opozarjala na razsežnost trpljenja prebivalstva, lakoto in uničevanje civilne infrastrukture ter pozivala k odgovornosti za kršitve.

Slovenija je dvakrat predsedovala Varnostnemu svetu OZN, dvakrat koordinirala skupino izvoljenih desetih članic, vodila formalni terenski obisk stalnih predstavnikov v Siriji in Libanonu ter sodelovala pri pripravi in usklajevanju več resolucij, predsedniških izjav in skupnih stališč. Posebno pomemben vsebinski prispevek je bil pregled arhitekture OZN za izgradnjo miru, ki ga je Slovenija skupaj z Egiptom uspešno pripeljala do soglasnega sprejetja identičnih resolucij v Varnostnem svetu in Generalni skupščini.

V Slovenj Gradcu so 22. oktobra počastili 80. obletnico Organizacije združenih narodov. FOTO: Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve RS

Slovenija je v Varnostnem svetu OZN vodila dosje za Ukrajino, posebno pozornost pa ji namenja tudi v mandatu Sveta OZN za človekove pravice 2026–2028. FOTO: Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve RS

Zunanja ministrica Tanja Fajon je marca 2025 obiskala Indijo.

Človekove pravice kot naravno nadaljevanje

Z letošnjim letom je Slovenija prevzela triletni mandat v Svetu OZN za človekove pravice, vsebinske prioritete pa se od takrat niso spremenile. Svet OZN za človekove pravice je osrednje telo OZN za obravnavo človekovih pravic in razmer po državah. V mandatu 2026–2028 bo delovala na področjih, ki jih že tradicionalno postavlja v ospredje, in sicer enakost spolov ter pravice žensk in deklic, človekove pravice in okolje, pravice otrok, pravice starejših, izobraževanje za človekove pravice in pravice manjšin. Posebno pozornost bo namenjala Ukrajini, Bližnjemu vzhodu in Sudanu ter se odzivala na druge primere, ki bodo zahtevali pozornost tega telesa OZN.

Slovenija zagovarja objektivno, pregledno in učinkovito delovanje njegovih mehanizmov, od Univerzalnega periodičnega pregleda do posebnih postopkov. Pomemben del njenega pristopa predstavlja sodelovanje z Uradom visokega komisarja OZN za človekove pravice, nevladnimi organizacijami in civilno družbo. Ta odprtost sledi izkušnjam iz Varnostnega sveta, kjer se je kot učinkovita izkazala prav kombinacija jasnih stališč in pripravljenosti na dialog.

Delovanje v Svetu OZN za človekove pravice časovno sovpada tudi s članstvom Slovenije v izvršnem odboru Unicefa v obdobju 2025–2028, kar dodatno poudarja pomen varstva otrok in najranljivejših skupin.

Za zunanjega opazovalca se New York in Ženeva morda zdita oddaljeni točki na svetovnem zemljevidu. V resnici pa gre za vozlišči, kjer se oblikujejo odločitve, ki vplivajo na vsakdanje življenje ljudi po svetu. Slovenija nastopa kot država, ki svojo mednarodno prepoznavnost gradi na zaupanju, strokovnosti in vztrajnosti.

Slovenska diplomacija po dveh letih v Varnostnem svetu OZN delo nadaljuje v Svetu OZN za človekove pravice. FOTO: Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve RS

Naročnik oglasne vsebine je Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve RS