Slovenija z znanjem podpira razvoj držav Zahodnega Balkana

Zahodni Balkan ostaja eno ključnih zunanjepolitičnih in razvojnih območij Slovenije. Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve RS v regiji gradi dolgoročna partnerstva, ki temeljijo na znanju, solidarnosti in skupnih evropskih vrednotah.

V državnem zboru sprejeta resolucija o mednarodnem razvojnem sodelovanju določa regijo kot prednostno, kar potrjujejo tudi številke. Leta 2024 je Slovenija državam Zahodnega Balkana namenila 21,7 milijona evrov oziroma skoraj polovico vse razpoložljive dvostranske razvojne pomoči. Največ sredstev so prejele Severna Makedonija, Bosna in Hercegovina ter Srbija.

Podpora ni razpršena, saj je usmerjena v področja, kjer zaznavajo dolgoročne učinke. Projekti zajemajo varstvo okolja in trajnostno upravljanje s pitno vodo, krepitev javnih financ in usposabljanje javnih uslužbencev za usklajevanje z zakonodajo Evropske unije, pomemben poudarek pa namenjajo tudi enakosti spolov. Črna gora in Severna Makedonija imata status programskih držav, z njima potekajo večletni programi sodelovanja, ki zagotavljajo stabilnost in kontinuiteto.

Ministrstvo tako vsako leto spremlja okoli 80 projektov, kar polovico jih je v regiji Zahodnega Balkana. V letu 2025 je sofinanciralo 24 projektov prek specializiranih ustanov in nevladnih organizacij ter dodatne projekte prek diplomatskih predstavništev. V sodelovanje se vključujejo tudi slovenski strokovnjaki, ki svoje izkušnje prenašajo neposredno na teren. Samo na področju tehnične pomoči pri približevanju evropski zakonodaji je sodelovalo 31 slovenskih ekspertov.

Slovenija prek MZEZ podpira razvoj pametne tovarne SMIC v Novem Sadu. FOTO: SMIC (FTN)

Projekti, ki spreminjajo vsakdan

Učinki razvojnega sodelovanja so vidni v konkretnih zgodbah. V črnogorskem Žabljaku so zaključili gradnjo deponije gradbenih odpadkov, ki dopolnjuje prejšnje slovenske naložbe v sortirnico. Zmogljivosti za ločeno zbiranje in obdelavo odpadkov so se povečale, izboljšale so se razmere za varstvo okolja in razvoj trajnostnega turizma. Pri projektu so sodelovali slovenski strokovnjaki in podjetja, ki so zagotovili sodobne tehnične rešitve.

V Bosni in Hercegovini je Slovenija po uničujočih poplavah obnovila vodnjake, osnovno šolo in začela pripravo novega vrtca. Humanitarna pomoč je vključevala tudi podporo gospodinjstvom ter napotitev strokovnjakinje, ki je s prenosom slovenskih izkušenj pomagala pri črpanju sredstev iz solidarnostnega sklada EU.

V Severni Makedoniji so s podporo Slovenije pomagali 50 družinam na področju čebelarjenja, vzpostavili so park medonosnih rastlin ter usposobili ženske in mlade za izdelavo medenih izdelkov. Sredstva iz slovenskega podnebnega sklada podpirajo tudi energetsko obnovo domov in razvoj e-mobilnosti v Črni gori, kar neposredno vpliva na kakovost bivanja.

Takšni projekti utrjujejo zaupanje med državami in prispevajo k stabilnosti širše regije. Za Slovenijo to pomeni krepitev njene razvojne pomoči in predstavlja naložbo v varno, povezano in gospodarsko dinamično soseščino.

Projekti, ki se odvijajo vse od Žabljaka do Bosne in Hercegovine, prinašajo praktične rešitve prebivalcem. FOTO: MZEZ

Pametna tovarna, kjer proizvajajo najdragocenejšo valuto današnjega časa

Eden od simbolov nove razvojne usmeritve je pametna tovarna SMIC v Novem Sadu. V mestu z močno univerzitetno tradicijo nastaja središče, kjer mladi iz držav Zahodnega Balkana preizkušajo robotiko, umetno inteligenco in digitalne dvojčke. Projekt sta finančno podprla Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport RS ter organizacija UNIDO, strateški razvoj pa vodi Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve RS.

Center povezuje akademsko znanje in industrijsko prakso. Pod mentorstvom slovenskih strokovnjakov, med njimi prof. dr. Nika Herakoviča s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani, se v regijo prenaša model sodelovanja med univerzami in podjetji. Mladi inženirji delajo v okolju, primerljivem z najnaprednejšimi evropskimi laboratoriji, ter se povezujejo s podjetji, ki v regiji ustvarjajo visoko dodano vrednost.

SMIC predstavlja tudi priložnost za slovenska podjetja, ki v njem najdejo partnerje in razvojne projekte. S tem se krepi gospodarsko sodelovanje, hkrati pa mladi strokovnjaki dobivajo razlog, da svojo prihodnost gradijo doma. Znanje postaja skupna valuta regije, diplomacija pa most, ki odpira vrata sodelovanju.

Ministrica Fajon si je v začetku decembra 2024 skupaj z zunanjim ministrom Črne gore Ervinom Ibrahimovićem ogledala novi mini FOTO: Bojana Ćupić/Vlada Črne gore

Naročnik oglasne vsebine je Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve