Akademija za mlade iz socialno ogroženih družin

Moj načrt je 50 mladih na sezono, meni Matevž Slokar. »To bi postala akademija za generiranje kadrov za različne partnerje.«

Objavljeno
06. april 2012 17.57
Barbara Pavlin, gospodarstvo
Barbara Pavlin, gospodarstvo

Ljubljana - Dolgočasili so ga pogovori le o denarju, pogrešal je debate o še kakšni drugi dodani vrednosti podjetij, zato se je Matevž Slokar odločil stopiti še na pot socialnega podjetništva. Nastal je Zavod S, ki bo izobraževal mlade iz socialno ogroženih družin.

Zavod so ustanovili, ker se socialnega podjetja v Sloveniji še ne da ustanoviti in tudi, ko se ga bo dalo, se ne splača, ker za to ni nobenih spodbud. »Dokler zakonodaja ne bo spodbujala socialnega podjetništva, bomo ostali zavod,« pravi Slokar, ki dodaja: »Tu bi se država lahko malo zamislila. Že leto in pol govorimo o zakonu o socialnem podjetništvu, pa še nismo prišli tja, kamor bi morali. Poslanci pa grozno radi govorijo o socialnem podjetništvu, kako je dobro.«

Zavod S je ustanovljen za pomoč mladim iz socialno ogroženih družin in območij. »Nisem hotel, da bi bilo naše podjetje oz. zavod odvisno od države ali pa Evrope, zato se ne prijavljamo na razpise za spodbujanje socialnega podjetništva. Delamo to, kar socialno podjetništvo po moje je: podjetje mora preživeti samo s sabo, s svojo dodano vrednostjo, in vračati svoj dobiček v nekaj, kar bo komu pomagalo,« razlaga Slokar, ki že vodi svoja gostinska podjetja.

Za svoj model socialnega podjetništva so izbrali akademijo. Pri tem sodelujejo z zavodom za zaposlovanje, ki jim pomaga pri izboru 10-15 mladih, starih med 18 in 25 let, iz vseh enot zavoda. Od izbranih 100-150 jih bodo za prvo sezono izbrali sedem. To pa zato, ker želijo postaviti močne temelje, da bi v prihodnjih sezonah (ena traja šest mesecev) s še več mladimi gradili dobro zgodbo. V prvi sezoni, ki se začne junija, bodo izobrazili kuharje.

Učni načrt je že zastavljen po dnevih in bo potekal v restavraciji Dama, v Ajdovščini. »Želim, da mladi vidijo, kaj pomeni sodoben posel,« pravi Slokar. Mladi bodo živeli v hostlu v Ajdovščini, ponedeljkovi dopoldnevi bodo namenjeni predavanjem o podjetništvu, marketingu, financah, človeških virih, osebnostni rast itd., ki jih bodo izvajali podjetniki iz prakse. Ob torkih bodo imeli izobraževalne ekskurzije, ob sredah je na vrsti teorija o kulinariki, ki jo bodo učili strokovnjaki iz kuharskega sveta, domači in tuji. Pri zgodbi jim namreč z know-howom pomaga fundacija angleškega kuharja Jamiea Oliverja Fifteen. Četrtek in petek sta rezervirana za prakso v restavracijah, vikend pa počitku ali praksi. Štipendisti bodo dobivali 200 evrov denarnega nadomestila oz. štipendije na mesec. V izobraževalnem procesu pa je vključeno spanje v hostlu in prehrana. Dva do tri od teh mladih bodo postali mentorji naslednjim generacijam.

Kot pravi Slokar, šest mesecev akademije stane 100.000 evrov. Od kod denar? »Naš poslovni model temelji na modelu partnerstva z velikimi slovenskimi družbami, s katerimi razvijamo izdelke nove blagovne znamke S. Oni dajo izdelek, mi zgodbo, uporabljamo njihove prodajne kanale in delimo si dobiček od prodaje,« razlaga. Razvijajo tudi svoje ideje. Tako pripravljajo nočni klub v Ljubljani, v katerega bodo dvakrat na teden povabili med 100 in 150 ljudi, denar od zaslužka pa bo šel v projekt S. »Finančna struktura je postavljena dovolj dobro in kot vidimo tudi pije vodo. Trend velikih korporacij je družbena odgovornost, v tujini pa tudi socialno podjetništvo,« pravi Slokar. Partnerji prihajajo iz različnih panog, od živilske industrije do telefonije. Ker s projektom začnejo 7. maja, pa Slokar imen ni želel razkriti. »Lahko povem le, da je zraven en velik mobilni operater, en veliki trgovec, pogovarjamo pa se še z enim velikim podjetjem iz storitvene dejavnosti.«

V projekt so vključili mlade iz različnih organizacij oz. področij. Sodelujejo že z Ženevskim klubom s pravne fakultete, pa ekonomsko fakulteto, fakulteto za arhitekturo, sekcijo mladih pri Društvu za marketing Slovenije, zavodom Ypsilon, ki vsak s svojim znanjem pomagajo. Na fakulteti za arhitekturo so objavili tudi razpis za posebne enote, ki jih bodo postavljali in vozili po Sloveniji in jim bodo služile tudi kot prodajni kanali za izdelke. Prijavilo se je 118 mladih, kar je svojevrsten rekord.

Idej jim ne manjka. Po šestih mesecih bodo izdali knjigo o projektu. Že zdaj pa iščejo kmetijo v Vipavski dolini, ki jo bodo za drugo fazo projekta, preuredili v restavracijo. Pridelovali bodo bio sadje, zelenjavo, mlečne in druge izdelke. S tem bodo širili blagovno znamko in služili za financiranje projekta. Namen pa je tudi približati mladim potencial, ki ga ima Slovenija v kmetijstvu.

»V Angliji so sodobne kmetije trenutno en najbolj dobičkonosnih poslov, ker je veliko povpraševanja po domačih, bio izdelkih,« pojasnjuje Slokar. V naslednjih sezonah ne bodo usmerjeni le v kuhanje. Radi bi izobraževali mlade na različnih področjih. Kako hitro se bo širilo, bo odvisno od prodaje izdelkov in podpore naših partnerjev.

»Moj načrt je 50 mladih na sezono. Nekatera partnerska podjetja so prisotna že na Balkanu in jih zanima tudi že balkanska zgodba. Idej kot rečeno ne manjka. To bi postala akademija za generiranje kadrov za različne partnerje,« pravi Slokar.