Konec leta 111.000 brezposelnih

Največ brezposelnih v Novem mestu, Kopru in Ljubljani. 
Razmere še slabše, napovedi niso optimistične.
Objavljeno
09. november 2011 07.51
Posodobljeno
09. november 2011 07.51
Erika Repovž, gospodarstvo
Erika Repovž, gospodarstvo
Ljubljana – Po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje je bilo konec oktobra registriranih 110.905 brezposelnih, to je 3,6 odstotka več kot septembra in osem odstotkov več kot v istem obdobju lani. Brezposelnost je jeseni sicer običajna: povišuje se zaradi prvih iskalcev zaposlitve po končanem šolanju, vendar napovedi za v prihodnje niso optimistične.

Direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Boštjan Vasle je povedal, da so se avgusta in septembra razmere na trgu dela še poslabšale. Povprečna bruto plača se je avgusta sicer zvišala, tretji mesec zapored pa se je zmanjšalo število delovno aktivnih – v primerjavi z istim obdobjem lani za dva odstotka. Septembra se je okrepila rast brezposelnih, ki jih je bilo 9,3 odstotka več kot v istem obdobju lani.

Po znižanju registrirane brezposelnosti v poletnih mesecih se bo ta do konca leta nekoliko povišala, tako da bo leta 2011 povprečno število registriranih brezposelnih 111.000, stopnja registrirane brezposelnosti pa 11,8-odstotna. V prihodnjih dveh letih lahko pričakujemo stagnacijo zaposlenosti in razmeroma visoko brezposelnost.

Najhujšega scenarija ne bo

Po ocenah ministra za delo Ivana Svetlika je na zadnje številke o brezposelnih vplivala tudi končana sezona v gradbeništvu in večji priliv prvih iskalcev zaposlitve. Po njegovem mnenju se bomo v Sloveniji izognili najhujšemu scenariju. Minister za konec leta napoveduje od 110.000 do 112.000 brezposelnih: »Te napovedi so sicer nehvaležne, ker so odvisne od aktualnih razmer v gospodarstvu in od tega, kakšno bo povpraševanje v tujini. To se je v zadnjem času zmanjšalo zlasti pri naših glavnih kupcih Nemcih in Francozih.«

Oktobra se je zaradi stečajev na zavodu za zaposlovanje prijavilo 536 brezposelnih, največ iz podjetja Viator & Vektor Logistika, invalidskega podjetja Javor IPP, steklarskega podjetja Diamant iz Maribora in novogoriškega podjetja Lesimpex za proizvodnjo žaganega lesa in končnih lesnih izdelkov. Zaradi stečaja kmalu pričakujejo še več delavcev iz mariborskega podjetja Nova Metalna. V ponedeljek je stečaj dočakalo tudi 250 delavcev mariborskega gradbenega podjetja Konstruktor VGR, kar bo še dodatno prispevalo k že tako visoki brezposelnosti na Štajerskem, ki se je v zadnjem letu povečala za dobrih devet odstotkov. Poleg mariborske so stečaji letos najbolj prizadeli koprsko, ljubljansko in novomeško območno enoto zavoda. V zadnji se je brezposelnost povišala za kar skoraj 21 odstotkov.

Individualizirani trg dela

Anton Kramberger
s fakultete za družbene vede je včeraj na konferenci o zaposlovanju mladih družboslovcev Zaposlitveni most poudaril potrebo po bolj individualiziranem trgu dela: »Plansko načrtovanje, torej vpisovanje študentov glede na število delovnih mest, ne deluje, zato imamo vedno več mladih brezposelnih.« V razmislek je ponudil idejo, da bi na sistemski ravni poklicno izobraževanje podaljšali na raven visokega šolstva, vendar ne v okviru univerz, ki bi bile omejene na znanstveno in raziskovalno delo. Meni, da bi morali uvesti posebne programe, s pomočjo katerih bi podjetja neposredno štipendirala študente po svojih kadrovskih potrebah, s čimer bi izobraževalni sistem bolj približali realnim potrebam.

Glede problema mladih brezposelnih je minister za šolstvo in šport Igor Lukšič opozoril, da je slovenski šolski sistem premalo selektiven, posledica pa je visoka brezposelnost med mladimi visoko izobraženimi. Za siceršnjo brezposelnost je po njegovem mnenju kriva monopolizacija delovnih mest. Tisti, ki imajo delo, delajo vedno več in na delovnem mestu preživijo tudi svoj prosti čas. Zato bi morali skrajšati delovnik, je prepričan minister, in tako povečati število delovnih mest. V prihodnjih dveh letih se napovedujeta stagnacija zaposlenosti in visoka brezposelnost.